ISIS december 07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

36FORUMMisli o kliničnem raziskovalnem delu – ponovnoISIS december 2007Matija Horvat9. oktobra 2007 je imel novo imenovani redni profesor Medicinske fakultetev Ljubljani, dr. Marko Noč, nastopno, častno predavanje.Vbogato ilustriranem predavanju je prikazal problemein uspehe zdravljenja bolnikov z akutnim koronarnimsindromom in ob tem so poslušalci dobili tudi vpogledv njegovo pot kliničnega zdravnika in raziskovalca.V uvodniku k 10. številki revije Isis (1. oktober2007) prim. Jože Ferk razpravlja o zdravstveni dejavnosti na terciarniravni. V obširnem prispevku mi je najbolj padla v oči ideja o združitvispecializacij in formalnega doktorskega študija. »Specializanti bi s pričetkomspecializacije pričeli tudi podiplomski študij na svojem področjuin bi ga lahko zaključili s kliničnim doktoratom (podčrtal M. H.). Zzdružitvijo specializacije in podiplomskega študija bi se pomembnoskrajšal čas izobraževanja, podiplomski študij bi bil usmerjen v strokovnopodročje in povečalo bi se število strokovnjakov za delo na vsehpodročjih terciarne dejavnosti.«Kaj ima to dvoje, predavanje in omenjeni uvodnik, skupnega?Nič. Gre za razliko v odnosu do kliničnega raziskovalnega dela, zabistveno razliko med vsebino in obliko.Marko Noč je najvidnejši predstavnik mlade generacije zdravnikoviz Centra za intenzivno interno medicino (CIIM). Generacije, ki je vzadnjih 15 letih končala specializacijo iz interne medicine, objavila večkot sto znanstvenoraziskovalnih prispevkov v vodilnih svetovnih revijah,ki jih citira SCI, in ob tem opravila obsežno, neprecenljivo strokovno inpedagoško delo. Ob rednem strokovnem delu in številnih dežurstvihso dosegli doktorske in učiteljske naslove: mnogo prezgodaj umrlidocent Bojan Pohar, profesor Dušan Štajer, Simona Kržišnik Zorman,docent Andrej Pernat, Tom Ploj, Mojca Remškar. Magistrske nasloveso dosegli: Hugon Možina, primarij Vojka Gorjup, Katja Ažman Juvan,Anja Jazbec, Špela Tadel.Mlada generacija je nasledila srednjo in starejšo, v kateri so biliprofesorji: Primož Rode, Bojan Čerček, Meta Milčinski, Anton Grad;magister Andrej Bručan ter primarij Marjan Fortuna. Čerček, Milčinskiin Grad so pričeli svoje raziskovalno delo v CIIM-u, doktorirali pa sokasneje, drugje.Zakaj naštevam vse te zdravnike, njihove akademske nazive in objave?Predvsem zato, ker sem imel priložnost, da sem od blizu spremljalnjihov strokovni in znanstvenoraziskovalni razvoj ter pedagoški prispevek.Nikoli niso bili deležni nikakršnega popusta na strokovnempodročju! Vedno so delali in dežurali v polnem obsegu v intenzivnienoti in v urgentni službi na internistični prvi pomoči. Pri najhuje prizadetihbolnikih in diagnostično zapletenih primerih, sobote, nedelje,praznike. V najhujši prostorski stiski. Ob vsaki uri dneva so moralisprejeti in zdraviti neposredno življenjsko ogrožene bolnike. Ne gledena njihovo število in na razpoložljiv prostor v CIIM-u, ki je imel in šeima samo 14 postelj.Vsi omenjeni zdravniki so prišli do svoje izobrazbe na način, ki jev Sloveniji uveljavljen že mnogo let. Pot do kakovosti seveda ni kratka.Menim, da so razne bližnjice do akademskih naslovov (npr. bolonjska)v klinični medicini le slepilo, ki ustreza politikom in povzpetnikom, kijim je medicina predvsem sredstvo za osebno uveljavitev.Na kratko bi povzel nekaj mejnikov, ki so bili po mojem mnenjubistveni za Nočev uspeh. Po končanem študiju in pripravništvu je bilsprejet za mladega raziskovalca v CIIM (skupaj z Dušanom Štajerjem).Takoj smo ju vključili v klinično delo in kmalu napotili na izobraževanjeiz ehokardiografije, za katero smo menili, da je nujna stalna obposteljnapreiskava pri urgentnem bolniku in v intenzivni enoti. Ob specializacijije končal tudi magistrsko delo, ki je bilo namenjeno zdravljenju motenjsrčnega ritma, in objava študije v »American Journal of Cardiology«je doživela številne citate v svetovni literaturi. Za njegov napredek jebilo bistveno tudi delo in bivanje v dveh vrhunskih ameriških centrih:Institute of Critical Care Medicine (prof. Max Harry Weil) v Chicagu inv Cedars Sinai Medical Centru v Los Angelesu. V te centre se je odpravilkot mlad zdravnik tik pred specialističnim izpitom, a z veliko kliničnimiizkušnjami (Chicago) oziroma kot zdravnik po specialističnem izpitu indoktoratu znanosti (Los Angeles). V prvi ustanovi je pridobil idejo inopravil eksperimentalno delo za svoj doktorat. To je bilo eno temeljnihdel, ki danes spreminja način srčnega oživljanja z dokazom, da je priosnovnem oživljanju laikov zadostna že sama zunanja masaža brezdodatka dihanja »usta na usta«. S tem postaja osnovno srčno oživljanjeenostavnejše in učinkovitejše, zaradi česar ga bodo laiki verjetno boljpogosto izvajali. V Los Angelesu se je posvetil teoretičnim in praktičnimproblemom koronarne bolezni. To mu je pomagalo, da je najprej napodročju Ljubljane, kasneje pa tudi drugje v Sloveniji skupaj z interventnimikardiologi Kliničnega oddelka za kardiologijo in sodelavci vCIIM-u razvil sistem takojšnje perkutane koronarne intervencije pribolnikih z akutnim srčnim infarktom. Rezultat: bolnišnična umrljivostpri teh bolnikih se je v primerjavi z zdravljenjem s trombolizo zmanjšalaod 16,4 odstotka na 6,2 odstotka. Tak način obravnave je uvrstilSlovenijo med najbolj napredne države na tem področju na svetu,omenjeni rezultati pa bodo v začetku leta 2008 objavljeni v »AmericanJournal of Cardiology«.Profesor Noč je tako v nekaj letih s svojim strokovnim in znanstvenoraziskovalnimdelom zelo pripomogel k ugledu slovenske medicinein k reševanju življenj mnogih naših bolnikov. Zelo je pomembentudi njegov prispevek pri izobraževanju in usposabljanju slovenskihzdravnikov.Na osnovi teh dejstev postavljam nekaj zaključkov.1. Predpogoj za klinično raziskovalno delo je solidno obvladanje stroke.Mlad zdravnik naj se sprva posveti predvsem kliničnemu delu,torej specializaciji. Škodljivo bi mu bilo takoj na začetku postavljatizahteve po akademskih dosežkih. Take zahteve mu bodo zmanjšalezanimanje za bolnika, za opazovanje poteka bolezni, učinkov zdravljenja,za občutek odgovornosti. Mimogrede bo začel zanemarjati»knjigo življenja« zaradi papirjev, algoritmov, smernic, predavanj,simpozijev, kongresov. Sposobnost kliničnega opazovanja je osnovaza raziskovalno idejo.2. Med specializacijo naj mladi zdravnik pridobi tudi osnove za raziskovalnodelo, torej tehnologijo. Rezultat tega je bilo včasih magistrskodelo, za idejo raziskave je poskrbel mentor.