ISIS december 07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

4UVODNIKVendar bolniku ne pove, da so operacije številčno omejene, da stroški za zdravstvo tako naraščajo, da bo inflacija vzdravstvu štirikrat večja od splošne, da bodo imeli bolniki vedno manj pravic iz osnovnega zdravstva, da bo moralvsak premisliti, kdaj bo šel v bolnišnico, in končno, kaj lahko naredi on sam za svoje zdravje. Za ekonomski delcelotnega zdravstvenega sistema skrbi Sistem, torej ZZZS in ministrstvo. Sistem zdravstvenim izvajalcem omejujestoritve, zato bodo v prihodnje državljani vlagali v zdravje in skrbeli za svoje zdravstveno stanje in zdrav načinživljenja. V tujini prebivalci državljani sami veliko vlagajo v lastno zdravje in se zavedajo visokih cen zdravstvenihstoritev. Zdravniki pa bomo morali delati toliko, kolikor nam bo dopuščal Sistem, ne toliko, kolikor bi sami radiali kolikor bi si želeli bolniki.Kaj lahko naredi Zdravniška zbornica v tem sistemu omejevanja zdravstvenih storitev? Potrebna bo večjakontrola in skrb za bolnika, da bodo zdravstvene storitve vsem enako dostopne, da bo prebivalstvo enakomernooskrbovano. Da se bodo kljub omejevanju uveljavljale nove zdravstvene metode, da se bo izvajala kakovostna sodobnamedicina. Veliko tega Zbornica že sedaj opravlja, predvsem skrbi za strokovnost svojih članov z nadzori innačrtovanjem specializacij ter za lastno promocijo. Vendar bi zaradi vse večjega omejevanja zdravstvenih storitevZbornica morala izoblikovati mrežo zdravstvenih izvajalcev po vsej državi tako, da bi bili izvajalci enakomernorazporejeni glede na gostoto in potrebe prebivalstva. V drugih evropskih deželah je urejeno zelo različno, vendarimajo zasebni in nezasebni izvajalci enake usode. Vse evropske države imajo enake ekonomske težave v zdravstvu,povsod izvajalcem nalagajo vedno več in vedno manj ostaja časa za bolnika. Povsod primanjkuje sredstev v zdravstvuin vedno manj je pravic. Opazna pa je razlika v sporazumevanju v zdravstvu. Kot sem omenila že v uvodu, nihčeni številka in nič ni samoumevno. Storitve so ekonomsko izračunane in izjave so skrbno premišljene, ker se varujeodnos znotraj zdravništva in s tem se gradi zaupanje bolnika. Tukaj mora Zbornica narediti korak dalje, verjetnože na samem vstopu na medicinsko fakulteto. Za začetek smo prišli na idejo, da bi članom ZZS lahko ponudilidelavnice obvladovanja konfliktov. Naučiti se delovati tako, da se konflikt sploh ne ustvari, je zelo pomembno vnašem vsakdanjem delu in življenju. Konflikt je vedno križanje interesov in tudi neizpolnjevanje pričakovanj. Inkakšna so moja pričakovanja?Pričakujem, da se bo ta politična gonja proti zasebnikom nekoč nehala. Trenutno je v Sloveniji 631 zasebnihzdravnikov in 753 zasebnih zobozdravnikov, ki delamo v javni mreži, in le 171 zobozdravnikov brez koncesijeter 48 zdravnikov brez koncesije. Ob tem je 248 zasebnih podjetij s koncesijo in 59 popolnoma samostojnih. Odvseh 4935 zaposlenih zdravnikov nas dela v zasebnem delu le 631, kar znaša 12,7 odstotka. Od 1309 zaposlenihzobozdravnikov je 753 zasebnih, kar je 57,52 odstotka. Skupni delež zdravnikov in zobozdravnikov, zaposlenih prizasebnih izvajalcih, znaša 18,65 odstotka in le 3,5 odstotka je zobozdravnikov in zdravnikov brez koncesije, odtega so večinoma zobozdravniki – 78 odstotkov. Torej 12,7 odstotka zdravnikov ne more ogrožati zdravstvenegasistema, kot poslušamo iz občil. Zato upam, da se bo prenehalo politično preganjanje zasebnih izvajalcev, ko sebodo uresničili ali prenehali različni interesi v ozadju dogajanj.Zdravstveni sistem se bo lahko začel umirjati šele takrat, ko se bodo na ekonomskih izračunih ustvarili standardiv zdravstvu, ko se bodo bolnikom realno predstavile pravice. Do takrat bi Zbornica morala pripraviti mrežozdravstvenih izvajalcev, javnih in zasebnih. Njena vloga je skrb, da bodo izvajalci enakomerno razporejeni po vsejdržavi. Takšno mrežo izvajalcev na vseh ravneh, ki bi bila najbolj koristna za državljane, bi morala Zbornica suverenozastopati in opozarjati na nepravilnosti in pomanjkanja ter skrbeti za kakovost zdravništva, posredno pa tudikakovost zdravstvenega sistema, ko ne bi dopustila, da se sprejemajo odločitve, ki ogrožajo varno delo zdravnika, inda se sprejemajo pogoji, ki ne dopuščajo sledenja ekonomskim izračunom in strokovnim smernicam. Jasna stališčaso lahko osnovana samo na ekonomiki zdravstvenih storitev, čeprav tega nekateri ne razumejo. Vsako strokovnospremembo je potrebno ekonomsko ovrednotiti in predstaviti plačniku, da se metoda ali strokovne smernice splohlahko uveljavijo v državi, sicer obvisijo v sistemu na navdušenju nekaterih in stroških drugih v nezadovoljstvoizvajalcev in državljanov. Nezadovoljstvo rodi nezaupanje, tako da se ustvari prostor za politično manipulacijo zzdravstvenim sistemom in nami vsemi.Zbornica je glavno povezovalno telo med medicinskimi izobraževalnimi ustanovami in zakonodajalcem, medvsemi zdravniškimi organizacijami in med vsemi nami zdravniki. Še naprej bomo skupaj gradili zaupanje v našedelo, ki je na evropsko primerljivi strokovni ravni. Članom ne bi smelo biti vseeno, če se neupravičeno blati zdravniškipoklic ali krati svoboda zdravniškega poklica. Svoboda zdravniškega poklica pomeni, da zdravnik svobodnoizbira, v kakšni obliki organiziranosti bo deloval. Svoboda pomeni tudi zagotavljanje zakonske izenačenosti vsehizvajalcev. Tudi specializacija je svobodna odločitev, vendar v okviru nacionalnega programa enakomerne preskrbljenostiprebivalstva. Zdravniška zbornica je vrhovno telo, ki zagotavlja svobodo, strokovnost in zakonsko enakostvseh zdravnikov v slovenskem in evropskem prostoru.Tatjana Puc KousISIS december 2007