ISIS december 07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

40F O R U Mtologije ne more strokovno neoporečno poučevati.Če mi tega ne verjamete, pa si samo predstavljajte, kako bi jaz neoporečnopraktično poučeval kirurgijo ali okulistiko?! In potem, kakozahtevati strokovno neoporečno izboljšanje študija z novimi metodami,delom v majhnih skupinah itd.Ja, ko je potrebno nekaj plačevati, pridobivati licence, si nas radi vsilastijo, ko pa nam je potrebno pomagati, naenkrat nisi v nikogaršnjiingerenci.Pripisujejo mi, da se rad razburjam (če omilim opazke, ki so bileizrečene na moj račun), da sem aroganten itd. Pa vendar, skrbi me, kajse bo v bližnji in daljni prihodnosti dogajalo na našem inštitutu, naMedicinski fakulteti. Osebno še v tako črnem scenariju ne bom tolikoizgubil, kot lahko nekateri. Naš inštitut je izrazito strokovno naravnan.Večina laboratorijskega kadra opravlja strokovno delo, samo z njim pase ukvarja le nekaj zdravnikov, ki ga brez nadaljnjega dela pedagoškihdelavcev ne bodo zmogli. Vendar, koga od pedagoških delavcev bomogoče prisiliti, da bo opravljal obsežno neplačano strokovno delo (za9-odstotni dodatek, pa čeprav je tega tudi za dodatnih 100 odstotkov naposameznika). Ob tem pa še enkrat poudarjam, da malo strokovnegadela ni dovolj za strokovno in ustrezno pedagoško usposobljenost.In zakaj ne zaposlite več ljudi za strokovno delo? Koliko pa naj bi biloresničnih interesentov za naše delo ob postopnem krčenju ugodnosti(dopusta), negotovih plač (in še to, po katerem sistemu?)? Predvsempremalo za uspešno kadrovanje!Če zakonodaja ne ustreza življenjskim potrebam, jo je potrebnodopolniti, spremeniti ali celo na novo napisati, predvsem pa medsebojnouskladiti. Posebno za tiste poklice, ki sodijo tako v okvir šolskekot zdravstvene zakonodaje, o čemer tudi v zakonu o plačnem sistemusploh niso razmišljali. Življenje kroji zakone, ki naj urejajo normalnodelo, in ne obratno.Ob koncu še malo prilagojena anekdota iz nekdanje zvezne skupščine.Ko so se poslanci razburjali ob ponovni uveljavitvi strokovnihnazivov v medicini in so predlagali, da dr. pred imenom predstavljaznanost, dr. za imenom pa zdravnika, je eden dejal: ne bom spraševalzdravnika, ali je dr. od spredaj ali od zadaj, ampak če me lahko pozdravi.Res je, vsa znanost lahko odpove ali lahko celo škodi, če ne prideš v rokestrokovnjaku, ki pozna stroko, pa če ima ali nima nobenih visokoletečihin donečih nazivov. Še zdaleč ni enačaja med dobrim znanstvenikom indobrim zdravnikom. Gre za dve precej samosvoji in včasih neodvisniusmeritvi. Verjetno bi zato morali glede na trajanje in način izobraževanjapričeti razmišljati o enačaju med specializacijo in magisterijem incelo doktoratom (bogokletno(!), vendar ob številu doktorandov skorajupravičeno). Gre pač za dve različni poti, ki pa sta obe pomembni.Morda bi se tudi tako naš miselni tok noveliral in recenziral, konceptizakonodaje pa dobili ustrezen smisel.Prosto plezanje - zobozdravnikovKrištof ZevnikProsto plezanje je zanimiv šport. Čeprav se imenuje prosto,to ne pomeni, da plezaš brez kakršnegakoli varovala. Spodajstoječi soplezalec te varuje trdno vpet z zankami na tleh.Tako lahko plezalec prosto pleza in se vzpenja proti vrhu.Ob spodrsljaju v steni ali po zmagoviti osvojitvi vrha seponovno spusti na tla in kolegialno varuje naslednji vzpon svojegasoplezalca. Njunega razmerja in kolegialnosti ne določa njun statusin noben zakon ali pravilnik, ampak enakopravnost v športu, ki stase ga lotila.Od leta 1992 lahko zobozdravniki kot zasebniki koncesionarji prostoplezajo po spolzkih strmih birokratskih stenah zavarovalnic, predpisihdržave in organizacijskih balvanih.Razširjenost in smotrnost koncesionarskega opravljanja zobozdravniškegapoklica iz dneva v dan nagovarja mlade zobozdravnikek samostojnosti opravljanja svojega poklica, česar si nobeden izmednjih ne jemlje kot pravico, ampak kot možnost izboljšanja razmer, vkaterih že ta trenutek oskrbuje svoje paciente. Vendar je zavračanjepodeljevanja koncesij s strani nekaterih občin neumorno. Na krilihparol o razgradnji zdravstvenih domov in v imenu javnega interesa neizbirajo sredstev.V oktobrskih dneh so mediji poročali o zobozdravnikih, združenihv Zdravniški zbornici Slovenije, ki opozarjajo na nevzdržnost in podcenjenostzobozdravstvenih storitev. Ob tem navajajo, da zobozdravnikisami vlagajo v opremo in prostore, pri tem pa jim zavarovalnica ne pomaga.Problem je še večji, ker zavarovalnice ne plačujejo vseh storitev,ampak samo nekatere.Vsaj nekaj sto kolegov, zaposlenih v zdravstvenih domovih po Sloveniji,bi si želelo opravljati samostojno delo ter iz lastnih sredstev opremitizastarele ordinacije in vložiti v diagnostično opremo, pa te možnostinimajo. Upajo, da bodo nekoč imeli priložnost opremiti ordinacije, tudis pomočjo sredstev, pridobljenih iz plačila nadstandardnih storitev.Zaenkrat lahko ti zobozdravniki samo nemočno opazujejo svojestanovske predstavnike na Zdravniški zbornici v boju za zvišanjevrednosti zobozdravstvenih storitev.Ob tej borbi z ZZZS se zastavlja vprašanje, kdo zastopa zobozdravnikev zdravstvenih domovih? Kdo v njihovem imenu stopi pred kamere ingovori o težavah, s katerimi se vsakodnevno soočajo v zdravstvenihdomovih?Spomladi smo zobozdravniki doživeli napovedi civilnih gibanjin opozicije o rušitvi javnega sistema, divji privatizaciji in razgradnjizdravstvenih domov.So predstavniki zobozdravništva res storili vse in branili kolege, kisi želijo postati zobozdravniki koncesionarji, prav tako, kot so to onisami?Na očitke ZZZS, da zobozdravniki sploh ne izpolnjujejo programa,je zmeraj vnaprej pripravljen odgovor, da zobozdravniki koncesionarjiizpolnjujejo svoje pogodbene obveznosti do ZZZS. Nihče pa ne argumentiradejstva, da večinoma zobozdravniki v zdravstvenih domovihtežko naredijo oziroma ne morejo izpolnjevati »norme«, ki jo v njihovemimenu brez njihove vednosti vsakoletno podpisujejo direktorjizdravstvenih domov (ki največkrat niso zobozdravniki).Možnost proste izbire delovne skupine, neodvisnost strokovnihISIS december 2007