Igra števil in oblik 5 - priročnik za učitelja

Uvod in razporeditevpo mesecih Jožica Frigelj1Po Piagetu so otroci med 7. in 11. letom na stopnji konkretnih operacij, ko so sposobni logičnega mišljenjav odnosu do fizičnih predmetov. Njihova pridobljena sposobnost reverzibilnosti jim omogoča, da v mislihobrnejo neko dejavnost, ki so jo predhodno izvedli. Prav tako so sposobni v zavesti zadržati dve aliveč variabel naenkrat, ko se znajdejo pred problemom usklajevanja protislovnih podatkov. Te miselnesposobnosti se kažejo v hitri rasti sposobnosti konzervacije določenih značilnosti predmetov in sposobnostimišljenja na področju odnosov (npr. klasifikacija in razporejanje po vrstnem redu). Prav tako se v temobdobju razvijajo matematične operacije. Otroku se vedno bolj veča sposobnost razmišljanja o prostorskooddaljenih predmetih, kar temelji na živih predstavah iz preteklih izkušenj. Otrokovo mišljenje pa je še vednoomejeno na konkretne stvari. (Labinowicz, 1989)Za opredeljevanje matematičnih znanj je najbolj uporabna Gagnejeva klasifikacija znanja:1. stopnja so osnovna in konceptualna znanja:• osnovna znanja in vedenja: poznavanje posameznosti, specifičnih dejstev, terminologije, klasifikacij inkategorij,• konceptualna znanja: prepoznavanje pojmov, razvoj predstav, prepoznavanje terminologije insimbolike v dani situaciji, navajanje primerov2. stopnja so proceduralna znanja:• rutinsko proceduralno znanje: uporaba pravil in obrazcev, standardni postopki,• kompleksno proceduralno znanje: uporaba kompleksnih postopkov, pravil, zakonov, učinkovitoobvladanje algoritmov3. stopnja so problemska znanja, katerih stopnje pa so:predstavitev problema preverjanje podatkovizbira strategij reševanja uporaba oz. transfer znanjauporaba miselnih veščin metakognitivne zmožnostiKot učitelji moramo vedeti, da v tem času nadaljujemo poučevanje s pomočjo konkretnih rekvizitov invizualnih pripomočkov. Učencem moramo ponuditi možnost, da še vedno manipulirajo z objekti in jihpreizkušajo, pri pojasnjevanju kompleksnejših idej si pomagamo s poznanimi primeri, omogočiti jim moramoklasificiranje objektov ter idej ter njihovo razvrščanje v skupine na vedno višjih zahtevnostnih ravneh inpredstaviti probleme, ki zahtevajo logično, analitično mišljenje.Pouk matematike v 4. razredu uvede učence v delo z velikimi števili. Tu so konkretne ponazoritve skorajnemogoče, pojem velikega števila pa mora učenec pridobiti ob shematičnih prikazih z večjo miselnoaktivnostjo. Za razvoj miselnih sposobnosti je Pomembno ustno računanje. Učenci naj znajo ocenitirezultat, presoditi pravilnost postopka ter kritično pogledati na opravljeno delo. Ker so to sposobni narediti,je naša dolžnost, da te sposobnosti tudi razvijamo.Učence postavimo tudi pred dejstvo reševanja matematičnih problemov, ki pa niso več zgolj besedilnenaloge, temveč postopno uvajamo prave raziskovalne probleme. V našem sistemu poučevanja je bildo kurikularne prenove večji poudarek namenjen avtomatizaciji računskih operacij kot problemskimznanjem. Učitelji imamo veliko izkušenj in znanja o poučevanju proceduralnih znanj, manj pa o poučevanjuproblemskih znanj. Za samostojno reševanje kompleksnih matematičnih problemov, ki so dani v oblikibesedilnih nalog, mora imeti otrok razvite bralne zmožnosti. Še vedno pa ostaja najtežje določiti pravomero med naučiti računati in naučiti misliti (čeprav bi bila moja osebna opomba takšna: računati zna vsakkalkulator, ki ga dobimo zraven pralnega praška, misliti pa še vedno samo človek).3ISIO PRIR 5.indb 35/7/07 11:37:06 AM