so že zapriseženi«. Isti slovar vsebuje le »prisegodomovini«, inter<strong>net</strong>ni pa »vojaško prisego«,zastarelo obliko »vojaška zakletev«, pa celo»vojaško zaobljubo«, ki bolj ustreza duhovniški(redovniški) zaobljubi. Tudi Vojaški slovar(Ljubljana, 2002) ne pozna »zaprisege«, navajapa »slovesno prisego«, prav tako pa še »vojaško«prisego in »vojaško zakletev«. V Vojni enciklopediji(Beograd, 1967) je na str. 325–326samo: »slovesna zaobljuba ali vojaška prisega«(ang. military oath, fr. terment militaire, ital.giuramento militare, nem. Fahneneid, rus. voeniajaprisjaga).V SSKJ torej ni »slovesne prisege«, temvečje le »slovesna zaobljuba« ali pa bolj preprosto»vojaška prisega«. Podobno priporoča Vojaškislovar. Vojaški »uradniki« na Mors so pač naredilipo svoje! Predlagam, da ostanemo pri»vojaški prisegi« …Če pritrdimo mnenju, tudi uradnemu, daslovenska vojaška tradicija sega vse do Karantanije,je vsekakor simboličnega pomenatudi prisega karantanskih knezov (hkrati tudivojskovodij), ki se prvič omenja leta 630 obprisegi kneza Valuka pri knežjem kamnu. Poopisih sodeč gre bolj za nekakšno sodno zaobljubo(»Juramentum Sclouonicum«), čeprav nedvomim o tem, da so vojščaki karantanskemuknezu prisegli tudi vojaško. Zapisov in virovo tem nisem našel, niti na straneh različnihdomoljubnih društev in združenj, kot so Hervardi,Črni panterji in podobni.Ker so slovenski vojščaki služili v tujih vojskahali pa so se kot uporniki in prostovoljcibojevali proti njim, je vsekakor zanimivo nareditinekakšen vojaškozgodovinski opis, kdajin komu so prisegali, v kolikšnem številu in obkaterih priložnostih, pa tudi kakšne bi bile posledice,če dane vojaške prisege ne bi izpolnili.Vsi, ki smo opravili vojaško prisego, smo semorali namreč tudi obvezati, da bomo žrtvovaliživljenje za dobro svoje domovine. Vedelismo tudi, da nas v vojnem obdobju čaka smrtnakazen, če bi prelomili vojaško prisego. Nismopa poznali primerov skupinskih kazni, kiso jih izvrševali poveljniki. Tako je poveljnikrimske legije, če je legija odstopila z bojne črte,po boju obglavil vsakega desetega vojščaka.Po takšni svarilni kazni menda legija ni nikoliveč odstopila z bojišča, temveč se je bojevalado zadnjega moža! Najbolj pa me je presunilaodločitev srbskega poveljnika v prvi balkanskivojni leta 1912. Po bitki je ukazal postrelitito Carinthia, then the oath taken by the Dukes ofCarinthia (also military leaders) acquires a symbolicmeaning as well. This oath is first mentioned in 630AD, when Duke Valuk took an oath at the Prince’sStone. Based on accounts, this is more of a judicialoath (“Juramentum Sclouonicum”), although I donot doubt that soldiers also gave military oaths to theDuke of Carinthia. I did not find any written recordsand sources on this topic, not even in the pages ofvarious patriotic societies and associations, such asHervardi, Črni panterji (Black Panthers) and others.Since Slovenian soldiers served in non-native armiesor, as insurgents and volunteers, fought againstforeign armies, it is interesting to make a sort of amilitary and historical description of when, to whom,in what numbers and on which occasions these soldierstook oaths, and what would the consequencesof not fulfilling the taken military oaths be.All of us who have had to take a military oathhave committed to sacrificing our lives for the welfareof our homeland. We were also aware of the factthat breaking the military oath in war time wouldresult in the penalty of death. However, we were notfamiliar with the examples of collective punishmentscarried out by commanders. Commanders of Romanlegions, in the event the legion withdrew from thecombat line, beheaded every tenth soldier after thebattle. It is said that after such an exemplary punishmentthe legion never again retreated from thebattlefield but fought to the last man. Personally, Iwas most shocked by the decision of a Serbian commanderin the First Balkan War in 1912 when heordered the entire infantry regiment shot after thebattle for withdrawing from enemy attack.Peasant Insurgents (1515)I find it acceptable to include peasant insurgentswho were armed and fought in groups similar tomilitary troops and had their own leaders – commanders(Matija Gubec and others) among soldiers,as they set out to “declare war on the noblemen”.Along with the outward symbols they bore in battles(flags, crosses and similar), they also had to take anoath. According to some sources (Slovenian lands inthe 15 th and 16 th centuries, the inter<strong>net</strong>), the oath ofpeasant insurgents who entered the Peasant Unionwas worded as follows:“By this sword I swear, in the presence of the Trinityand God’s holy anger, to enter the Peasant Union. Iwill not give any money, socage or crops to the noblemen,only the emperor’s tax. When brought news byM I L I T A R Y H I S T O R Y • 131
celoten pehotni polk, ki se je umaknil pred napadomsovražnika!Kmečki uporniki – puntarji (1515)Zdi se mi sprejemljivo, da tudi kmečkeupornike (puntarje), ki so bili oboroženi in sose bojevali v skupinah, podobnih vojaškim, terso imeli svoje vodje – poveljnike (Matija Gubecin drugi), štejemo k vojakom, saj so se nameniliv »vojsko nad gospodo«. Poleg zunanjih simbolov,ki so jih nosili v bojih (zastave, križi inpodobno), so tudi prisegali. Po nekaterih virih(Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju, splet)se je prisega kmetov – puntarjev ob vstopu vKmečko zvezo glasila takole:»Pred troedinim bogom in sveto Božjo jezoprisegam pri tem meču, da stopam v Kmečkozvezo. Gospodi ne priznam nobenega denarja,ne tlake in ne bere, le davek za cesarja. Za staropravdo in puntarsko svobodo, ko sel mi glasprinese, bom šel v vojsko nad gospodo.«Iz te prisege nedvomno izhaja, da se našikmečki predniki – puntarji niso bojevali protidržavi in cesarju, temveč proti lokalnim mogočnežem(graščakom), h katerim so moralina tlako in jim dajati bero. Šlo pa je vsekakorza pravičen upor in boj, ker so bili tudi ciljizelo jasni – boj za staro pravdo (priznane pravice),in kar je za nas posebno zanimivo, tudiboj za »puntarsko« svobodo. To je tudi pomenilo,da se je izročilo prenašalo tudi na prihodnjerodove, saj se sicer ne bi uprli zavojevalcem,okupatorju.Ilirski polk francoske vojske (1811)Francoska zasedba in ustanovitev Ilirskihprovinc je imela tudi pozitivne učinke, kar jebolj ali manj znano iz leksikonov in splošnezgodovine. Manj pa je znano, da so kranjskivojaki pred vstopom v »ilirski polk« prisegaliv slovenskem jeziku, in to, da je bilo v omenjenempolku tudi nekaj častnikov in podčastnikoviz Ilirskih provinc, ki so vojakom v tejenoviti slovenski enoti verjetno poveljevali v“jeziku dežele”, v slovenščini.Ob genealoških raziskavah rodovine Andolšek– Andoljšek sem v Arhivu Slovenijepodrobno pregledal graščinske arhive in urbarje,predvsem ribniške, ortneške in turjaškeThe first Slovenian language oath – to Napoleon, 1811(ARS, Ortnek Manor Archives, No. 764, fascicle 31)the messenger, I will rise and fight against the noblemenfor old justice and the insurgents’ freedom.”The mentioned oath undoubtedly shows that ourpeasant ancestors (insurgents) did not fight againstthe country and emperor but local persons in power(lords of castles) for whom they had to perform socageservice and to whom they had to give a portionof their crops. This was by all means a just revolt andfight whose objectives were just as clear: fight for oldjustice (the granted rights) and, what is of specialinterest to us, fight for the freedom of “insurgents”.This tradition must have been passed on to the followinggenerations; otherwise, people would laternot have resisted the invaders, the occupier.Illyrian Regiment of the French Army (1811)French occupation and the establishment of theIllyrian Provinces also had positive effects, whichare more or less known from various lexicons and132 • V O J A Š K A Z G O D O V I N A