VOJAÅ KA ZGODOVINA MILITARY HISTORY - Amis.net

celoten pehotni polk, ki se je umaknil pred napadomsovražnika!Kmečki uporniki – puntarji (1515)Zdi se mi sprejemljivo, da tudi kmečkeupornike (puntarje), ki so bili oboroženi in sose bojevali v skupinah, podobnih vojaškim, terso imeli svoje vodje – poveljnike (Matija Gubecin drugi), štejemo k vojakom, saj so se nameniliv »vojsko nad gospodo«. Poleg zunanjih simbolov,ki so jih nosili v bojih (zastave, križi inpodobno), so tudi prisegali. Po nekaterih virih(Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju, splet)se je prisega kmetov – puntarjev ob vstopu vKmečko zvezo glasila takole:»Pred troedinim bogom in sveto Božjo jezoprisegam pri tem meču, da stopam v Kmečkozvezo. Gospodi ne priznam nobenega denarja,ne tlake in ne bere, le davek za cesarja. Za staropravdo in puntarsko svobodo, ko sel mi glasprinese, bom šel v vojsko nad gospodo.«Iz te prisege nedvomno izhaja, da se našikmečki predniki – puntarji niso bojevali protidržavi in cesarju, temveč proti lokalnim mogočnežem(graščakom), h katerim so moralina tlako in jim dajati bero. Šlo pa je vsekakorza pravičen upor in boj, ker so bili tudi ciljizelo jasni – boj za staro pravdo (priznane pravice),in kar je za nas posebno zanimivo, tudiboj za »puntarsko« svobodo. To je tudi pomenilo,da se je izročilo prenašalo tudi na prihodnjerodove, saj se sicer ne bi uprli zavojevalcem,okupatorju.Ilirski polk francoske vojske (1811)Francoska zasedba in ustanovitev Ilirskihprovinc je imela tudi pozitivne učinke, kar jebolj ali manj znano iz leksikonov in splošnezgodovine. Manj pa je znano, da so kranjskivojaki pred vstopom v »ilirski polk« prisegaliv slovenskem jeziku, in to, da je bilo v omenjenempolku tudi nekaj častnikov in podčastnikoviz Ilirskih provinc, ki so vojakom v tejenoviti slovenski enoti verjetno poveljevali v“jeziku dežele”, v slovenščini.Ob genealoških raziskavah rodovine Andolšek– Andoljšek sem v Arhivu Slovenijepodrobno pregledal graščinske arhive in urbarje,predvsem ribniške, ortneške in turjaškeThe first Slovenian language oath – to Napoleon, 1811(ARS, Ortnek Manor Archives, No. 764, fascicle 31)the messenger, I will rise and fight against the noblemenfor old justice and the insurgents’ freedom.”The mentioned oath undoubtedly shows that ourpeasant ancestors (insurgents) did not fight againstthe country and emperor but local persons in power(lords of castles) for whom they had to perform socageservice and to whom they had to give a portionof their crops. This was by all means a just revolt andfight whose objectives were just as clear: fight for oldjustice (the granted rights) and, what is of specialinterest to us, fight for the freedom of “insurgents”.This tradition must have been passed on to the followinggenerations; otherwise, people would laternot have resisted the invaders, the occupier.Illyrian Regiment of the French Army (1811)French occupation and the establishment of theIllyrian Provinces also had positive effects, whichare more or less known from various lexicons and132 • V O J A Š K A Z G O D O V I N A