You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
1.4.1. DOLGA UDARJENA ŽOGA (ang. clear)<br />
Dolga udarjena žoga je eden izmed osnovnih udarcev, saj se v badmintonski igri najpogosteje<br />
uporablja in je tudi osnova za vse ostale udarce. Dolga udarjena žoga pomeni udariti visoko žogo<br />
iz zadnjega dela igrišča v nasprotnikov zadnji del igrišča (Šeme, 2006).<br />
Igralec badmintona pri vsakem udarcu teži k temu, da doseže žogo v najvišji možni točki, kar<br />
mu omogoča tudi večjo izbiro najrazličnejših možnosti udarcev. Zato je tudi pri dolgi udarjeni<br />
žogi zelo pomembno pravočasno in natančno delo nog in s tem optimalna postavitev telesa in<br />
priprava na izvedbo udarca. Dolga udarjena žoga se igra izključno nad glavo, zato se mora<br />
igralec postaviti tako, da je čimbolj pod žogo. Tako bo izvedel udarec maksimalno visoko<br />
(Košnik, 2006).<br />
Pred udarcem je igralec obrnjen bočno glede na mrežo. Pri desničarjih je leva noga spredaj,<br />
stopalo je obrnjeno proti mreži. Desna noga je zadaj, stopalo je skoraj vzporedno z mrežo. Večina<br />
teže telesa je na zadnji nogi. Slabša roka je pokrčena (približno 90 stopinj) in kaže v smeri<br />
prihajajoče žoge. Igralna roka je zadaj za telesom in je v komolcu močno pokrčena. Lopar je v<br />
podaljšku podlahti, glava loparja je visoko dvignjena, tako da lopar skupaj z obema rokama tvori<br />
obliko pravokotnega trikotnika (Košnik, 2006).<br />
Iz tega položaja gre igralna roka še nekoliko nazaj, nato pa za hrbet (kot lokostrelec, ko gre z<br />
roko za hrbet, da bi izvlekel puščico iz tulca). Zatem igralec pospešeno prenaša upognjen<br />
komolec vedno bolj naprej, dokler ni visoko dvignjen ob ušesu. Sledi ekstenzija komolca, lopar<br />
potuje naprej in navzgor do najvišje možne točke, kjer pride do udarca. V bistvu igralec z igralno<br />
roko naredi bičast udarec. Velik pomen ima tukaj pronacija zapestja - sunkovita rotacija podlahti<br />
v predelu zapestja navznoter. Le-ta povzroči še večji pospešek žoge. Zamahu z roko sledi tudi<br />
rotacija ramen, nagib telesa naprej proti udarjeni žogi ter preskok in prenos teže z desne na levo<br />
(desničarji) nogo (Košnik, 2006).<br />
Po kontaktu loparja z žogo gibanja rok in ramen ne ustavljamo. Lopar gre naprej in navzdol<br />
ter konča zamah na levi (desničarji) strani pred telesom.<br />
Od priprave na udarec in vse do zaključka udarca mora biti vse povezano, gibanje je<br />
neprekinjeno. Dober udarec se prepozna tudi po značilnem zvoku loparja (Košnik, 2006).<br />
9
Change language