OSNOVE UČENJA IN METODIČNI POSTOPKI PRI UČENJU BADMINTONA

imeli šport še vedno radi in da bo še vedno del njihovega življenja. Ne morejo biti vsi dobri
tekmovalci, vrhunski športniki, lahko pa so kasneje dobri športni učitelji ali morda sodniki,
športni funkcionarji, ki lahko na drug način prispevajo k razvoju športa. V badmintonu je ravno
tako, zato naj bo naš prvi cilj predstaviti otrokom badminton na čim bolj zabaven način.
V ta namen imamo v naši badmintonski šoli BIT začetnike, ki so razdeljeni v tri skupine:
skupina do 10 let, skupina do 12 let in skupina do 15 let. Tako se otroci skupaj s svojimi vrstniki
spoznavajo z badmintonom na njim najprimernejši način. Seveda je najbolje, da otrok začne z
vadbo v prvi ali vsaj drugi skupini, kjer še usvajamo osnovno motoriko in skozi igro spoznavamo
badminton. Večina otrok iz starejše skupine se je pred tem že ukvarjala s kakšnim drugim
športom, zato imajo osnovno motoriko že bolje razvito. Pri njih je metodika učenja lahko
drugačna in večji poudarek je na specialnih vsebinah. Pri vseh pa je del vadbe namenjen osnovni
badmintonski tehniki. Učenje pravilne tehnične izvedbe posameznih udarcev oz. gibanj pomeni za
vadečega predvsem uspešno vadbo brez nepotrebnih dodatnih naporov in izogibanje poškodbam.
Zaradi nepravilne tehnike namreč enostransko obremenjujemo telo, to pripelje do mišične
neuravnovešenosti, to pa do poškodbe, zato je zelo pomembna pravilno načrtovana vadba,
ustrezna izbira vaj in vadbenih sredstev ob primernem ogrevanju, umiritvi in raztezanju
(Kondrič, 2008).
Metodika učenja badmintona pri nižjih starostnih kategorijah je drugačna kot pri starejših
otrocih in odraslih. Prilagojena mora biti njihovim značilnostim in sposobnostim. Pri nižjih
starostnih kategorijah mora biti igra sestavni del vadbene enote, saj je igra njihova primarna
potreba in tudi največ se naučijo skozi igro (Šeme, 2006).
Nekateri avtorji (Larsen, 2006; povzeto po Šeme, 2006) so mnenja, da je bolje otroke učiti
najprej udarce v sprednjem delu igrišča, nato v srednjem delu in na koncu še v zadnjem delu
igrišča, in sicer zaradi pomanjkanja moči v zgodnjem obdobju in pridobivanja le-te s starostjo.
Po njegovem mnenju naj bi tako otroci v zgodnjem obdobju osvojili tudi zahtevnejše udarce v
sprednjem in srednjem delu.
Večina slovenskih trenerjev pa uporablja metodiko učenja, ki vključuje najprej usvajanje vseh
osnovnih udarcev, vključno z dolgo udarjeno žogo, in šele nato učenje tehnično zahtevnejših
nadaljevalnih udarcev. Dolga udarjena žoga je po mojem mnenju eden najosnovnejših udarcev v
badmintonu, ki se najpogosteje uporablja med igro. Če otroci poljubno igrajo med seboj, hočejo
14