Aeropolis
Aeropolis - Križišče priložnosti
Aeropolis - Križišče priložnosti
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
K r i ź i ś ć e p r i l o ź n o s t i
Razvojno partnerstvo
Projekt Aeropolis združuje vse lastnosti perspektivnega nepremičninskega projekta:
• Strateška lega
Atraktivna lokacija na sečišču dveh prometnih koridorjev, na prehodu med centralno in JV Evropo.
• Dostopnost
Lega ob avtocesti A1A2, bližina glavnega mesta Ljubljane in Luke Koper, samo nekaj ur vožnje do velikih
poslovnih centrov v sosednjih državah in nenazadnje – odlične letalske povezave z Eevropskimi metropolami
- so optimalno izhodišče za uspešno mednarodno poslovanje.
• Donosnost
Kombinacija aktualne lokacije in vsebinske zasnove, utemeljene na razvoju storitev, ki jih na letališču že
danes primanjkuje, zagotavlja rentabilnost investicij ob relativno nizkem tveganju.
Ob osrednjem slovenskem letališču bo v naslednjih
desetih letih na 80 ha zemljišča zraslo pravo mesto
- Aeropolis Ljubljana. Gre za enega najambicijoznejših
razvojnih projektov nacionalnega pomena, na strateško
pomembnem sečišču dveh evropskih prometnih
koridorjev.
Projekt Aeropolis je osrednji razvojni projekt, s katerim želi letališče Aerodrom Ljubljana d.d. posodobiti
infrastrukturo in zadostiti potrebam po hotelskih namestitvah, pisarniških prostorih, trgovskih lokalih in
logistiki – dejavnostih, ki se zdijo sodobnim uporabnikom letaliških storitev samoumevne, jih pa danes
na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana še ni.
• Sodobna zasnova
Objekti v Aeropolisu bodo načrtovani po sodobnih principih donosnosti in stroškovne učinkovitosti ob
upoštevanju kriterijev trajnostnega razvoja.
• Prilagodljvost
Modularna zasnova objektov omogoča prilagajanje interierjev različnim vsebinskim konceptom in tržnim
razmeram, investitorjem pa pušča dovolj manevrskega prostora, da objekte prilagodijo svojim željam
in potrebam.
Projekt Aeropolis je plod večletnega sodelovanja med nosilcem projekta in lastnikom zemljišč, družbe
Aerodrom Ljubljana, d.d., ki upravlja z letališčem in poslovne skupine Ržišnik Perc, specializirane za razvoj
nepremičninskih projektov. Danes je zasnova posameznih objektov konkretizirana do te mere, da jih lahko
ponudimo trgu. Odprti smo za razne oblike sodelovanja in po potrebi pripravljeni projekte prilagoditi
interesom bodočih investitorjev.
Aerodrom Ljubljana, d.d., ima trden namen, da ob podpori svojih lastnikov Aeropolis postavi na zemljevid
najsodobnejših evropskih letališč.
2 Več o projektu: www.aeropolis.si
3
Oslo
SLOVENIJA
Riga
I T A L I J A
Slovenija - Evropsko kriźiśće
Ugodna prometna lega Slovenije je
njena naravna prednost. A če jo želimo
izkoristiti, moramo trgu ponuditi celovito
logistično storitev.
H4
LUKA KOPER
H5
H6
A3
JESENICE
A V S T R I J A
A1
A2
A1
POSTOJNA
Aeropolis
A2
A1
A2
A1
H2
A1
A4
A5
MURSKA
SOBOTA
H7
M A D Ž A R S K A
Slovenija pospešeno gradi svojo prometno infrastrukturo: končuje zadnje odseke
avtocestnega križa, pripravljaja se posodobitev železnic, širita se Luka Koper in Letališče
Jožeta Pučnika Ljubljana. Razvoj prometne infrastrukture ne koristi samo
domačemu gospodarstvu – pomemben je tudi v mednarodnem merilu, saj je Slovenija
sečišče dveh pomembnih evropskih prometnih koridorjev.
Vendar za celovito, kakovostno in mednarodno konkurenčno logistično ponudbo
Sloveniji primanjkuje predvsem sodobnih logistično-distribucijskih centrov. Prav ti
prinašajo največ novih delovnih mest in dodane vrednosti. Povpraševanja na tem
področju je bistveno več od ponudbe, zato smo se v Aerodromu Ljubljana, d.d.
odločili, da gradnjo takšnega centra vključimo v projekt Aeropolis. Ljubljansko letališče
je idealna lokacija za razvoj logistične in multimodalne dejavnosti. Lahka
dostopnost, bližina severnojadranskih pristanišč, mednarodno delovno okolje in
dovolj prostora za gradnjo skladiščno-logističnih objektov so argumenti, ki so že
prepričali prve investitorje.
Slovenia Key facts:
Area: 20,273 sq km
Population: 2 million
Capital: Ljubljana (population app. 330,000)
Language: Slovenian and Italian or Hungarian
in ethnically mixed regions
EU Member State: yes
Currency: euro (€)
GDP (PPP) per capita 2008 1 : 22,500
International domain suffix: .si
Country calling code: +386
Lizbona
Dublin
A Coruña
Madrid
Kopenhagen
Malmö
Vilna
Minsk
Berlin
London
Amsterdam
Varšava
E 55
Bruselj
Kiev
Praga
Luksemburg
V. koridor
Pariz
Dunaj
Bratislava
Salzburg
Bern
Budimpešta
Kišinjev
Ljubljana Zagreb
E 70
E 70
Benetke
Beograd
250 km
Sarajevo X. koridor
Tirana
Sofija
Bukarešta
Varna
Rim
500 km
Thessaloniki
Atene
Ankara
Koper
Ljubljana
H R V A Š K A
1
Source: Eurostat 2009
4 Več o projektu: www.aeropolis.si
5
Letaliśće Joźeta Pućnika
Oslo
Helsinki
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
ponuja neposredne neposredno
redno povezavo z več kot
30 destinacijami v Evropi.
Število prepeljanih potnikov in tovora se je v zadnjem desetletju podvojilo, zato je letališče
v procesu stalne preobrazbe. Osrednje slovensko letališče se razvija v pomemben
regionalni prometno-logistični center, preko katerega vodijo pomembni potniški in
blagovni tokovi iz zahoda Evrope proti jugovzhodu kontinenta in naprej proti destinacijam
na daljnem vzhodu.
Kopenhagen
Stockholm
Prva faza širitve z novim terminalom je končana, smo tik pred začetkom gradnje Terminala
II. S tem bo letališče srednjeročno zadostilo potniškim kapacitetam, ne pa tudi
vsem pričakovanjem sodobnih uporabnikov letaliških storitev. Zato je nujna dopolnitev
osnovne letališke dejavnosti s komplementarnimi storitvami, ki uporabnikom
skrajšajo poti in prihranijo čas. Zamisel o storitvenem centru, ki bi zaokrožil ponudbo
letališča, je zato prednostna razvojna naloga.
Dublin
Birmingham
Manchester
London
Pariz
Amsterdam
Bruselj
Zürich
Frankfurt
Dunaj
München
Ljubljana
Praga
Varšava
Budimpešta
Moskva
Kijev
Sarajevo
Beograd
Bukarešta
Barcelona
Podgorica
Tirana
Priština
Skopje
Ohrid
Istanbul
Atene
6 Več o projektu: www.aeropolis.si
7
Aeropolis - kriźiśće priloźnosti
Dobrodošli v letu 2021.
V Aeropolisu kar vrvi od
poslovnežev, popotnikov in
tovornega prometa.
Vse je na dosegu roke: ugodne prometne povezave,
hotelske namestitve, konferenčne dvorane, pisarne,
vrsta uporabnih servisov in sodobna logistična infrastruktura.
V poslovnem delu Aeropolisa utripa podjetništvo
naslednje generacije. Učinkovitost, prilagodljivost,
donosnost. Fleksibilni pisarniški koncepti omogočajo,
da si poslovni prostor priredite trenutnim potrebam.
Danes najamete sejno sobo, jutri pisarno s tajnico.
Po delu je poskrbljeno tudi za sprotstitev; čaka vas
shopping center, ulično vzdušje z zanimivimi lokali in
privlačna dopolnilna ponudba vseh vrst.
Podjetij in dejavnosti, ki v predlaganih prostorskih rešitvah
vidijo svojo tržno priložnost, je veliko. V Aeropolisu
svoje priložnosti iščejo investitorji s področja
• informacijske in komunikacijske tehnologije,
• finančne storitve in dejavnosti holdingov,
• marketinške agencije,
• prodajna zastopništva,
• nepremičninske agencije,
• arhitekturni in inženirski biroji,
• klicni in podporni centri
• razna predstavništva in regionalni sedeži
letalskih družb,
• manjši start up inkubatorji
• gostinstvo in trgovina
• dopolnilne storitve (lekarna, firzer, drogerija...)
Prisotnost vedno večjega števila podjetij in predstavništev
bo sprožilo verižno reakcijo; lokacija bo za določene
dejavnosti postala zanimiva že zaradi frekventnosti
in koncentracije velikega števila potencialnih kupcev na
enem mestu. Zato je realno pričakovati, da bo cena nepremičnin
v naslednjih desetih letih narasla.
8 Več o projektu: www.aeropolis.si
9
Urbanistićna zasnova
Legenda
Območje za trženje
Parkirišče
Parkirna
hiša
Regionalna
cesta
Avtobusna
postaja
Bencinski
servis
Komunikacijsko
vozlišče
Železniška
postaja
Konferenčna
dejavnost
Poslovna
dejavnost
Hotel
Kontrola zračnega
prometa
Servisna
dejavnost
Trgovska
dejavnost
Potniški
terminal
Energetika
Skladiščna
dejavnost
■ Hotel
• Brutto površina: 35.000 m 2
• Parkirnih mest:363
• Gabariti: K+P+4
■ Poslovno trgovski park
• Brutto površina: 81.000
• Parkirnih mest: 2030
• Gabariti: K+P+4, K+P+3, K+P+2
■ Logistični park
• Brutto površina: 27.100 m 2
• Parkirnih mest: 335
• Gabariti: P+1
10 Več o projektu: www.aeropolis.si
11
Promet
Lega ob avtocesti A2, bodoča
železniška povezava, premišljena
notranja organizacija novega
centra in mednarodno letališče
- Aeropolis bo dostopen od
vsepovsod.
Kranj
Šenčur
Brnik
Do sproščenega vzdušja ljubljanskega starega mestnega jedra
je le 15 munut vožnje, v logističnem zaledju pa se nahajajo tri
najpomembnejša severnojadranska pristanišča: Koper, Trst in
Rijeka. V krogu do 500 km od letališča se nahajajo pomembna
evropska velemesta kot so Dunaj, Munchen, Benetke, Zagreb in
Beograd.
Medvode
Ljubljana
12 Več o projektu: www.aeropolis.si
13
Terminski naćrt izgradnje
Začenja se realizacija štirih nosilnih
projektov, ki tvorijo jedro Aeropolisa.
Razvoj Aeropolisa bo korenito spremenil izgled današnjega letališča. Faze
izgradnje posameznih projektov se bodo sproti prilagajale tržnim gibanjem,
med seboj se lahko tudi prekrivajo. Skladno z razvojem nosilnih projektov se bo
razvijala tudi prometna infrastruktura. Terminal II je tik pred izgradnjo, predvideni
sta tudi nova obvoznica, železniška povezava, izgradnja komunikacijskega
vozlišča ter več parkirnih hiš.
1. Faza
Leto 2012
1. razvojna faza
Prva faza projekta Aeropolis Ljubljana zajema
izgradnjo objektov, ki jih je možno priključiti na
obstoječo napajalno cesto. Trenutno na letališču
najbolj primanjkuje poslovno-kongresnih in
nočitvenih kapacitet, zato je izgradnja hotelsko
kongresnega centra prioritetna naloga. Poleg
objektov, ki spadajo v sklop letališke dejavnosti,
v tej fazi načrtujemo še nadaljnjo širitev logističnega
centra.
2. razvojna faza
Trenutno stanje
Leto 2009
2. Faza
Leto 2015
Nova napajalna cesta in dokončanje Terminala
II bosta narekovala tempo širitve Aeropolisa v 2.
fazi. Z večjo pretočnostjo letališča bo narasla
potreba po logističnih in infrastrukturnih
kapacitetah. Zato načrtujemo nadaljnjno širitev
logističnega centra, izgradnjo nove avtobusne
postaje s parkirno hišo in pričektek izgradnje
poslovnega parka.
14 Več o projektu: www.aeropolis.si
15
3. razvojna faza
Razvoj Aeropolisa bo v tem obdobju potekal skladno s predvideno rastjo letališkega
prometa - števila prepeljanih potnikov in tovora. Če bo ta naraščal v skladu s predvidevanji,
bodo potrebe po večjih kapacitetah na vseh ravneh narekovale tudi širitev že
začetih projektov; tako je možna dograditev hotelsko-kongresnega centra, poslovni
park bo dobil dokončno podobo, precej se lahko razširi tudi logistični center.
4. razvojna faza
Železniška povezava bo zaokrožila novo podobo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
Javni promet bo organiziran v okviru novega komunikacijskega vozlišča, večja prometna
pretočnost in dostopnost letališča pa se bosta najbolj odražala v nadaljnji širitvi
logističnega centra.
3. Faza
Leto 2018
4. Faza
Leto 2021
16 Več o projektu: www.aeropolis.si
17
Već kot hotel
Za sodobno zunanjostjo
hotelsko-konferenčnega
kompleksa se skriva mesto v
malem.
Zasnovano je na prilagodljivih prostorskih rešitvah, ki
investitorju dopuščjo fazno izgradnjo in razvoj različnih
komplementarnih dejavnosti.
Hotelskih kapacitet in konferenčnih prostorov na letališču
trenutno najbolj primanjkuje, zato je izgradnja hotela prva na vrsti za realizacijo.
Aerodrom Ljubljana, d.d. je v ta namen že pridobil vsa soglasja in pripravil potrebno
dokumentacijo. Gradnja se lahko prične takoj.
Aerodrom Ljubljana bo investitorju podelil stavbno pravico na komunalno
neopremljenem zemljišču.
Tloris nadstropja
Na 18.990 m2 zemljišča je predviden štirinadstropen
(K+P+4), modularno zasnovan objekt z več kot 25.000
m2 bruto povšine. Sestavljajo ga tri lamele, od katerih
se bosta do l. 2011 realizirali dve, tretja pa se bo gradila
kasneje, skladno z razvojem in potrebami letališča.
V kompleksu se bodo poleg hotelskega dela z 168 ležišči
nahajali še prostori konferenčnega centra in poslovni
prostori, namenjeni kratkoročni oddaji v najem
Potrebujete pisarno ali pa sejno sobo za sestanek s
poslovnim partnerjem, ki ima do odhoda aviona samo
nekaj ur časa? V hotelu Aeropolis jo boste lahko najeli.
S predstavljenim projektom želimo potencialnim
investitorjem nakazati razvojne možnosti hotelsko
kongresnega objekta v okviru danih prostorsko-urbanističnih
pogojev. Vendar bo končno podobo in vsebino
narekoval investitor, zato se lahko še popolnoma
spremeni.
Prerez
18 Več o projektu: www.aeropolis.si
19
Poslovno trgovski park
Načrtujete svojo reprezentančno stavbo?
Kaj pravite na lastno parcelo v ugledni
soseski, na prestižni lokaciji, ki je vedno na
očeh mednarodne poslovne javnosti?
Aeropolisov Poslovni park je namenjen podjetjem, katerim je dostopnost do
mednarodnih prometnih povezav pomemben dejavnik poslovanja. Zlasti, če želijo
hkrati s poslovno stavbo graditi tudi svoj ugled .
Območje 40.000 m2 ob novi obvoznici je namenjeno nizki zazidavi s kar 60 %
zelenih površin, zato smo ta del Aeropolisa poimenovali Poslovni park. Na posameznih
gradbenih parcelah velikosti med 2500 in 4000 m2 je predvidena izgradnja
do dvonadstropnih (K+P+2) objektov z možnostjo parkiranja v kletni etaži.
Sodobna arhitektura, mednarodno okolje in odlične prometne zveze bodo zanimiva
predvsem za uspešna mala in srednja podjetja, lahko tudi predstavništva
večjih korporacij. V objektih v vzhodnem delu parka je predvidena trgovsko-zabaviščna
dejavnost.
20 Več o projektu: www.aeropolis.si
21
Poslovni center
V steklenih fasadah poslovnega
centra se zrcali utrip
mednarodnega poslovnega sveta.
Etaža
Območje Poslovnega centra obsega 18.778 m2, kar ob upoštevanju
prostorsko urbanističnih pogojev pomeni zazidavo do 20.000
m2 bruto tlorisnih površin.
Poslovni center sestavlja več dvo -, tro, in štirinadstropnih enot,
razporejenih okrog osrednjega atrija, ki ga je možno tudi pokriti
s streho. Vsaka enota stoji na svoji komunalno opremeljni parceli
velikosti od 2500 do 4000 m2, zato je možna fazna izgradnja oz.
ločeno lastništvo posameznih objektov.
Prva faza zajema izgradnjo dveh objektov s 17.700 m2 skupne
bruto površine (brez kleti). Od predivdenih 1000 parkirnih mest
se jih večina nahaja v kletni etaži, delno je predivdeno tudi nivojsko
parkiranje. Možna je izgradnja več kletnih etaž.
Poslovni center je namenjen storitvenim dejavnostim, predstavništvom
in podjetjem s področja visoke tehnologije. V pritličju se
nahajajo gostinski lokali in druga dopolnilna ponudba.
Prerez
22 Več o projektu: www.aeropolis.si
23
Logistićni center
Povpraševanje po celovitih
logističnih storitvah v Sloveniji
daleč presega ponudbo, saj od
Luke Koper do Avstrijske meje
primanjkuje ustreznih logističnodistribucijskih
centrov.
Aeropolisov Logistični park je zato predvsem tržna priložnost.
To so prvi začutili v podjetju DHL, zato njihov logistični center
že obratuje. Zanimanje s strani logističnih podjetij je precejšnje.
Sicer pa je na 65.886 m2 velikem območju možno realizirati
celo vrsto najrazličnejših logističnih konceptov.
Posamezne gradbene parcele obsegajo 2.500 – 4.000 m2,
kar investitorjem omogoča gradnjo lastnih logističnodistribucijskih
centrov oziroma visokih skladišč. Možna je tudi
gradnja najemniških multi-funkcionalnih panelnih skladišč za
trg.
Skupaj je logistični dejavnosti namenjenih 66.000 m 2 bruto
površin v eno do dvo etažnih objektih.
Aerodrom Ljubljana bo investitorju podelil stavbno pravico
na komunalno neopremljenem zemljišču, možen je tudi
nakup zemljišča ali pa namenska ustanovitev skupnega
podjetja (joint venture).
24 Več o projektu: www.aeropolis.si
25
V dialogu z okoljem
Ćutite priloźnost?
Od razvoja letališča imamo lahko
koristi vsi.
V Aerodormu Ljubljana, d.d. smo se odločili za dosledno uvajanje
načel trajnostnega razvoja, ki poleg ekonomskih, tehničnih in estetskih
vidikov upošteva tudi okoljsko problematiko in interese lokalnih
skupnosti.
Sodelujemo pri razvoju socialnega in kulturnega okolja, zato podpiramo
družbene dejavnosti, kulturo in šport. Prizadevamo si za
varovanje pred hrupom, skrbno ravnamo z energenti in skrbimo za
čistejše okolje. Dejavni smo tudi na področju zdravstvene dejavnosti,
prispevamo pa tudi k razvoju znanja in izobraževanja.
Ocenjujemo, da bo v prihodnjih letih to sodelovanje še bolj intenzivno,
saj bo razvoj letališča neizbežno trčil ob interese lokalnega
prebivalstva. V dialogu s civilnimi iniciativami bomo sproti reševali
nastale probleme in poiskali optimalne, tudi za okolje najmanj
obremenilne rešitve.
Stavbe v Aeropolisu bodo zato zasnovane po principih pasivne
energetske gradnje. Porabo energije že sedaj nadziramo s centralno
vodenim računalniškim sistemom, ki zagotavlja optimalno ogrevanje
in klimatizacijo prostorov. Velik del parkirišč se nahaja v kletnih
etažah, s čimer se ustrezno poveča delež zelenih površin na obmo-
čju centra, poleg tega pa v sodelovanju s strokovnjaki s področja
energetike preučujemo možnosti proizvodnje in skladiščenja obnovljive
energije za potrebe Aeropolisa.
Letališče razpolaga z lastno biološko čistilno napravo, ki ima dovolj
kapacitet, da prečisti tudi odpadne vode iz Aeropolisa.
Železniška povezava bo zmanjšala prometno odvisnost letališča
od cestnega prometa, s tem bo razbremenila ceste in posledično
tudi okolje. Letališče bo tako tudi bolje povezano s prestolnico,
od česar ne bodo imeli koristi samo uporabniki letališča ampak
tudi okoliško prebivalstvo.
Trenutno je na lokaciji celotnega letališča zaposlenih približno
2.000 ljudi, z načrtovano širitvijo pa se bo število zaposlenih postopno
povečevalo. Ocenjujemo, da naj bi v Aeroplolisu dobilo
delo še vsaj 3.000 ljudi, od česar bo imelo koristi tudi lokalno prebivalstvo,
ki lahko računa tudi na posredne zaposlitve, zlasti na
področju storitvenih dejavnosti in turizma.
26 Več o projektu: www.aeropolis.si
27
Aerodrom Ljubljana, d.d., Zg. Brnik 130a
SI-4210 Brnik-aerodrom, Slovenija
Damjan Franetič
project manager
damjan.franetic@lju-airport.si
T: 00 386 4 20 61 111
F: 00 386 4 20 21 220
w w w . a e r o p o l i s . s i