biotehnološka proizvodnja jabolčnega vina - Univerza v Ljubljani
biotehnološka proizvodnja jabolčnega vina - Univerza v Ljubljani
biotehnološka proizvodnja jabolčnega vina - Univerza v Ljubljani
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Biotehnološka <strong>proizvodnja</strong> <strong>jabolčnega</strong> <strong>vina</strong>, Seminar, Biotehniška fakulteta, Študij živilske tehnologije, 2003. 14<br />
5. BIOINŽENIRSKE OSNOVE BIOPROCESA<br />
5.1 Pripravljalni postopki<br />
5.1.1 Priprava kleti in posode za skladiščenje<br />
Vino je zelo občutljivo za vsak prehod tujih sestavin vonja ali okusa s posodo, opreme,<br />
strojev, ki pridejo v stik s to zelo občutljivo surovino. Poznamo več vrst kleti: klasična vinska<br />
klet, nadzemna klet ter klet za steklenice. V kleti moramo poskrbeti, da je ustrezna klima,<br />
optimalna temperatura skladiščenja, ki je za jabolčno vino od 9 do 12 °C, ter primerna<br />
relativna vlaga 86 do 98%. Zelo pomembna je tudi ustrezna priprava posode za skladiščenje<br />
<strong>jabolčnega</strong> <strong>vina</strong>. Največkrat se uporabljajo leseni, plastični ali jekleni sodi. Pomembno je da je<br />
sod dobro očiščen. Postopek čiščenja je odvisen od tega kako dolgo je bil sod prazen. Sode,<br />
ki so kratek čas prazni ali smo v njih skladiščili povsem povreta, stabilna <strong>vina</strong> – brez usedline,<br />
lahko samo žveplamo in zamašimo (tak sod ne sme biti prazen več kot nekaj dni ). Sod, iz<br />
katerih pretočimo vino od čistil, pa moramo temeljito očistiti. Zelo zahtevno je čiščenje<br />
usedline z bentonitno usedlino ali z ogljem. Tukaj se motni delci preveč prilepijo na površino,<br />
zato moramo sod obdelati s krtačo ribarico ali sod skozi vratca dobro nabrizgamo z vodo pod<br />
močnim pritiskom. Dobro pa se lahko odstranijo z splakovanjem ali izbrizganjem usedline po<br />
čiščenju <strong>vina</strong> z želatino, beljako<strong>vina</strong>mi, ribjim mehurjem (Šikovec, 1993).<br />
5.1.2 Sprejem surovine<br />
Jabolka sprejmemo v razsutem stanju. Surovino prevzemamo glede na kakovost s pregledom<br />
kakovosti, glede na rezultate analize najvažnejših sestavin in glede po količini s tehtanjem.<br />
Surovine, ki so hitro pokvarljive moramo do predelave shranjevati v hladilnici ( Suwa<br />
Stanojević, 1995).<br />
5.1.3 Izbor surovine<br />
Sorte jabolk, ki so zgodaj dozorele so siromašnejše s kislino in so zaradi tega manj primerne<br />
za predelavo v jabolčno vino. Dobro jabolčno vino lahko dobimo le iz sort, ki imajo večjo<br />
kislino. Sveža jabolka imajo takoj po obiranju sorazmerno veliko škroba, ta pa se pretvori v<br />
sladkor šele med skladiščenjem. Zato pustimo jabolka pred predelavo nekaj časa ležati. Tako<br />
dosežemo naknadno dozorevanja. Dobre jabolčne sorte imajo 45 –65°Oe, v povprečju 55°Oe,<br />
količina jabolčne kisline se giblje med 4,5 in 10,5 g/l (Šikovec, 1993).