biotehnološka proizvodnja jabolčnega vina - Univerza v Ljubljani

Biotehnološka proizvodnja jabolčnega vina, Seminar, Biotehniška fakulteta, Študij živilske tehnologije, 2003. 20
V večjih količinah pa ima tudi negativne lastnosti:
• deluje škodljivo na človeški organizem (iz želodca preide v kri, odvzema kisik in s tem
povzroča glavobol),
• le majhen del žvepla ostane v aktivni obliki (večji del SO2 se v moštu in vinu
inaktivira),
• negativen vpliv na vonj in okus.
Žveplov dioksid odmerjajo s sulfodozatorjem direktno iz jeklenke brez vsake primesi. V 14dnevnih
presledkih kontroliramo količino prostega SO2. Če pade koncentracija pod 25 mg/l, je
potrebno dožveplanje. Čisto jabolčno vino, kjer ni bilo treba nobenega dodatnega čiščenja,
lahko prodamo nekaj tednov po prvem pretoku ustekleničenega, predhodno filtriranega
(Šikovec, 1993).
5.3.4 Čiščenje
Čiščenje izvedemo z dodatkom nevtralnih snovi, ki imajo veliko absorbcijsko sposobnost in
motne delce, ter se usedajo na dno zaradi teže. Nekatera čistilna sredstva delujejo na principu
električnih nabojev ali pa tvorijo koloidne mreže. Za katero čistilno sredstvo se bomo odločili
v posameznem primeru, nam povedo podatki, ki jih dobimo po opravljenih testih. Postopki
čiščenja so navadno učinkoviti. V uporabi so naslednja čistilna sredstva: diatomejska zemlja,
ribji mehur, želatina, jajčni beljak, agar-agar, bentonit, polivinilpolipirolidon (Škrjanec, 1999).
5.3.5 Filtriranje
Pri steklenicah je to obvezen postopek, da bo jabolčno vino kristalno čisto in biološko
stabilno. Uporabimo ploščen filter z različnimi slojnicami največje gostote. Taka izbira nam
omogoča praktično sterilno filtracijo (Škrjanec, 1999).
Slika 2: Ploščni filter (Šikovec, 1993).