Poklicna matura 2003 – Slovenščina

22. Dostojevski: Zločin in kazen: psihološki realizem; oznaka oseb, kraj in čas dogajanja v romanu:
Fjodor Mihajlovic Dostojevski se je rodil v Moskvi v druzini zdravnika. V Peterburgu je obiskoval vojasko inzenirsko solo. Po koncanem
studiju je postal svobodni knjizevnik. 1849 so ga zaradi udelezbe v revolucionarnem krozku Petrasevsekga z drugimi vred obsodili na smrt,
tik pred izvrsitvijo kazni pa pomilostili na stiri leta prisilnega dela v Sibiriji. Po prestani kazni je moral za sest let v voljsko. V Peterburg se
je smel vrniti 1859. Znova se je lotil knjizevnega dela in se ukvarjal z izdajanjem publicisticnih oglasil. 1867 je z zeno pred dolgovi
pobegnil v tujino in zivel v Nemciji, Svici in Italiji in zapadel igralski strasti. 1871 se je vrnil v Rusijo. Umrl je v Peterburgu 1881, potem ko
je vecji del zivljenja trpel zaradi bozjasti.
Delo: Zlocin in kazen (Dostojevski)
Glavni junak Rodja Razkolnikov je reven študent, mali clovek, ki se zeli dokazovati samemu sebi. Rodja ubije starko Aljono Ivanovo, ki jo
imenuje "cloveška uš", nenaklepno ubije tudi njeno sestro Elizaveto. Kot obozevalec znanosti in razuma zavraca uveljavljena merila
dobrega in zla. Bog po njegovem mnenju ne obstaja, clovek lahko vzame usodo v svoje roke, to je njegova dolznost. Sledimo analizi
njegove razklane zavesti, spopadu racionalnega in iracionalnega ter spredvidenju, da ni nadclovek. Prijavi se policiji, zapor.
Dostojevski sodi v vrh psihološkega realizma, prvi je globoko posegel v zapleteno cloveko notranjost in jo razkril. Gre za notranjo
resnicnost (od tod psihološki realizem). Ukvarja se z vprašanji usode, smisla ter se spoprime z vprašanjem o obstoju boga in obstoju
vrednot. Oznacen je za dvomljivca, ki bi rad veroval.
Avtor podaja dva govorna nacina: dialog in monolog. Dialog je uporabljen v zunanjem svetu, medtem ko je monolog uporabljen v
notranjem svetu posameznika. Primer je Razkolnikov, ki je razpet med zunanjo in notranjo stvarnostjo. Dialog ga povezuje z zunanjostjo,
monolog pa je znacilnost zavestnega razmišljanja, kjer komunicira sam s seboj. Te vrste monolog je novost.
23. ali Tolstoj: vojna in mir:
Lev Nikolajevic Tolstoj je bil rojen v Jasni Poljani kot potomec stare plemiske druzine. Zgodaj je ostal brez starsev. Po nedokoncanem
studiju v Kazanu je zivel na svojem posestvu, a kmalu vstopil v vojsko in se udelezil bojev na Kavkazu. Udelezil se je tudi krimske vojne in
sodeloval v bitki za Sevastopol (1854-1855). Po krimski vojni je izstopil iz vojske in v letih 1857-1861 obiskal zahodno Evropo (Nemcijo,
Anglijo, Italijo in Svico). Po vrnitvi se je na svojem posestvu posvecal knjizevnemu delu in prosvetljevanju kmetov. 1862 se je porocil.
Sledila so njegova najplodnejsa leta. Po 1879 je dozivel duhovno in moralno preobrazbo, ki je bila nasledek svetovnonazorske ali kar verske
krize. Odrekel se je ortodoksnemu pravoslavju in zahteval vrnitev k prvotnemu krscanstvu, njegovi etiki in ubostvu. Leta 1901 so ga celo
izobcili iz pravoslavne cerkve. Svoj navk, ki se je siril med stevilnimi privrzenci kot "tolstojanstvo" (anarhicno poimenovano krscanstvo), je
poskusal v praksi uresniciti s preprostim kmeckim zivljenjem in delom. Avtor je bil tedaj ze svetovno znan, Jasna Poljana pa je postala
prava romarska pot, kamor so se prihajali stevilni Rusi in tujci poklonit velikemu umetniku in ucitelju novega navka. Tolstojeve dileme so
na starost se rasle. Koncno je pri 82 letih odsel od doma, a je na poti zbolel in umrl leta 1910 na zelezniski postaji Astapovo. Pokopan je v
Jasni Polajni. Tolstojev polozaj moremo primerjati z Voltairovim in Goethejevim. Kot oba njegova predhodnika je bil tudi Tolstoj
nedvomno literarno sredisce casa.
Tolstojevo knjizevno delo obsega vrsto pripovednih in dramskih, pa tudi esejisticnih besedil. Romani in novele po casu nastanka: Spomini
na mladost (trilogija: Otrok, Decek, Mladenic), Sevastopolske povesti, novela Tri smrti, povest Rodbinska sreca, novela Polikuska, povest
Kozaki, roman Vojna in mir (1864-1869), roman Ana Karenina (1872-1876), novela Smrt Ivana Iljica, povest Kreutzerjeva sonata, novela
Gospodat in hlapec; roman Vstajenje (1899), povest s kavkasko tematiko Hadzi Murat. Drame: kmecka drama Moc teme, drama Zivi
mrtvec, komedija Sadovi prosvete. Esejistika: Izpoved, O zivljenju, Kaj je umetnost, Ne morem molcati,...
Delo: Vojna in mir (L.N.Tolstoj)
Zgodovinski roman Vojna in mir (1864-1869) je obsezna epopeja s podobami Rusije, plemstva in ljudstva, druzbenega in individualnega
zivljenja, zgodovinskih dogodkov, bitk, pa tudi intimnih usod v casu Napoleonovih vojn. Obdobje, ki ga obravnava roman, je predvsem
1805-1812, se pravi od Napoleonovih uspehov (npr. birka pri Slavkovu = Austerlitzu) do njegovega propada v Rusiji. Epilog sega se do leta
1820. Roman ima dve ravni, kot je nakazano ze v naslovu. Vojna vsebuje zgodovinsko - politicno dogajanje v Rusiji in sploh v Evropi, mir
pa zasebno, druzinsko in druzabno zivljenje plemiskih krogov v tedanji Rusiji. V zgodovinsko - politicnem delu nastopajo med drugimi
Napoleon, njegovi marsali in castniki, zatem ruski car Aleksander I., njegovi generali in castniki (izstopa predvsem stari general Kutuzov).
V ospredju druzinsko - druzabne sfere pa so tri plemiske druzine: Rostov, Bolkonski in Kuragin. Izven teh druzin je se glavna oseba romana
Pierre Bezuhov.
24. Zola: Beznica (naturalizem v pripovedništvu):
kot casnikar zivi v Franciji. Leta 1897 poseze v Dreyfussovo afero. Zaradi dela Obtuzujem je preganjan. Je naturalist in brez problemov
izdaja svoja dela. Napisal je Beznica, Nana, Clovek zver, Zemlja, Polom, Thérese Raquin, triologija Troje mest… Rougon-Macquartovi,
Prirodna in socialna zg. neke duzine v casu drugega cesarstva (ciklus romanov, v katerih se osebe ravnajo po Tainovi teoriji). Tu je okolje
nazorno opisano in sem spada 20 romanov (1200 oseb). Znacilen je pozitivizem. Je eden izmed tistih, ki zelijo doseci slavo in denar.
Njegova teorija je eksperimentalizem. Romanticne pojme prenese na vulgarnost in niskost. Zavraca estetski in idejni izgled. Poudarja, da
mora biti pisatelj brez osebnih idej. Nasilje je opisano z vznemirljivostjo. Bil pa je tudi konzervativen in je odklanjal nepravo spolnost.
Beznica je eden izmed najbolj znanih romanov iz cikla Rougon-Macquartovih. Že pred branjem te knjige sem si o njej ustvaril ne prav
dobro mnenje, kajti slišal sem da je to naturalističen roman. Ob besedi naturalizem mi namreč pride na misel dolgočasno, realistično
opisovanje človekovega življenja, revščine in ostalih tegob vsakdanjosti, ki jih takoalitako doživljamo v svetu okoli sebe, če že ne sami.
Sprva mi je roman taka pričakovanja tudi izpolnjeval, ko pa sem se pisateljevega stila in načina opisovanja dogodkov navadil, me je roman
kar pritegnil. Mislim da je roman za čtivo ali kakšno resnejse branje kar primeren, na lastno pobudo pa nebi prisel niti do desete strani. Po
eni strani mu sploh ne vidim pomena, kajti pravega, realnega, na trdnih tleh ležečega življenja se mislim da zaveda vsak človek in ga na to
ni treba še posebej opozarjati. Mogoče je imela ta "veličastna zgodba" za tiste čase res opozarjajoči in opominjajoči pomen, ko je bil
revnejši sloj prezrt in plemstvo sploh ni priznavalo njihovega obstoja, danes pa ni več aktualen. Na splošno mi naturalistična smer pisanja ni
pri srcu, na nek način je tako prazna, življenje opisuje po njegovem zunanjem izgledu, jaz pa mislim da je prava resnična slika človeškega
bivanja predvsem v njegovi notranjosti.
Zgodba sama je zelo pretresljiva in te lahko spravi celo v jok, če jo prebereš dovolj zavzeto in v enem dahu. Najboljši del romana je po
mojem mnenju opis pojedine, pravzaprav požrtije na Gervaisin god. Zola jo je opisal zelo živo, z vsemi podrobnosti, ki k taki pojedini tudi
spadajo in pripravijo bralca do tega da roman zapre in si privošči obilen obrok po možnosti čim bolj podoben opisanemu. Do zdaj še nisem
zasledil opisa, ki bi te naredil bolj lačnega.
Slovenščina – Poklicna Matura 2003
Stran: 17