Poklicna matura 2003 – Slovenščina

Recommendations

Info

Vmes je bolehal, odšel začasno v pokoj, lotil se je tudi kmetovanja. Dokončno je odšel v pokoj 1899 in zadnja leta, do smrti 1903, preživel v Gorici. Gregorcič je bil telesno in duševno krhek človek, nagnjen k melanholiji. Zaradi duhovniškega poklica, ki pa si ga je vendar prostovoljno izbral, je bil vse življenje razdvojen. Pesniti je začel ze v dijaskih letih. Sprva je objavljal v raznih leposlovnih listih, svojo prvo pesniško zbirko je izdal 1882 (Poezije); knjiga je doživela mnogo pohval, pa tudi očitkov. Očitki teologa Antona Mahnica so se pomnožili leta 1885, ko je izšel ponatis Poezij, zlasti zaradi pesmi Človeka nikar! Napad je Gregorciča močno prizadel, pa tudi njegova pesniska ustvarjalnost je začela usihati. Drugi in tretji zvezek Poezij sta izšla 1888 in 1902 (četrti pa 1908), toda umetniške moči prve knjige ni Gregorcič nikoli več ponovil. Njegova poezija je tematsko dokaj različna (ljubezenske, domovinske, življenjskoizpovedne pesmi), za celoto pa je značilno melanholično in pesimistično idejno jedro. Pesem ni osebnoizpovedna in zdi se, da tudi ni lirska. Pesem Njega ni je ponarodela in se še danes in se še danes prepeva kot ljudska pesem, pri tem pa najbrž malokdo ve, da gre za Gregorčičovo besedilo. Pesnika povezujeta z ljudskim pesništvom jezikovno-slogovna preprostost in melodočnost. Metafor skoraj ni, pa tudi tiste, ki jih pesem ima, so splošni rabi. Verzi so kratke stavčne enote, pretežno priredno povezane. Značilna ljudska figura je ogovor.melodočnost ustvarjata enakomeren ritem in rima, v kateri tako kot v celotni pesmi prevladujejo samoglasniki oziroma odprti zlogi. Po spevnosti je pravzaprav znano vse Gregorčičevo pesništvo 36. Aškerc: Mejnik (balada, epske in dramske prvine, monolog, dialog): Anton Aškerc se je rodil v revni kmečki družini v vasi Globoko pri Rimskih Toplicah. S tetino pomocjo je koncal gimnazijo v Celju, nato pa je vstopil v mariborsko bogoslovje. Kot kaplan je sluzboval po stajerskih zupnijah v Podsredi, Smarju pri Jelsah, Vitanju, Mozirju, Skalah pri Velenju. Leta 1898 je prosil za upokojitev, se preselil v Ljubljano in dobil sluzbo mestnega arhivarja. Umrl je v Ljubljani leta 1912. Pisati je zacel pozno, prvo pesem je objavil sele 1880. Sprva je v Ljubljanski zvon posiljal lirske pesmi, kmalu pa je urednik Fran Levec spoznal v njem predvsem epski talent, zato ga je nagovarjal k pesnjenju balad in romanc; in res je prisla zdaj Askerceva nadarjenost do polnega izraza. V 80-ih letih je veljal za najimenitnejsega pesnika Ljubljanskega zvona. Leta 1890 je izdal svojo prvo knjigo z naslovom Balade in romance, ki ji je sledilo se nekaj zbirk in samostojnih pesnitev, toda njegov talent je vedno bolj obcutno pesal. Kljub temu je konec stoletja veljal za pomembnega epskega pesnika, ki je izpovedoval liberalne ideje o svobodi in pravicnosti, tudi med mladimi je veljal za nesporno avtoriteto. Tako je bilo vse do nastopa slovenske moderne na zacetku stoletja, ko so mladi literati, predvsem Ivan Cankar, pokazali na umetniski primanjkljaj njegove ustvarjalnosti po Baladah in romancah. Delo: Mejnik (Askerc) Mejnik je ena najbolj znanih Askercevih balad, prvic objavljena v Ljubljanskem zvonu 1887. Balada je nekoliko dvoumna; Martinov nocni dozivljaj si je mogoce razloziti z njegovo morebitno vinjenostjo - ali pa tudi ne. Pomembnejsa od motiviranosti je tipicno baladno vzdusje, ki ga je znal Askerc v svojih najboljsih baladah mojstrsko izraziti. Balade so pripovedne pesmi o nenavadnih, zgodovinskih, krutih pripetljajiih, pogosto z osebami v dramatično napetem položaju. Zgoščeno in dramatično pripovedujejo o dogodku , iz katerega sledi junakova tragična usoda. Poznamo ženske in moške balade. Romanca je prvotno pomenila pripovedne pesmi iz 14 .st., ki so opevale junaške dogodke iz bojev z Mavri. Po vsebini so mirne, brez krutih in nadnaravnih potez. Slog je epsko širok. 37. Evropska nova romantika/moderna: zgodovinski okvir, literarne smeri in predstavniki, motivi, ideje, snov: NOVA ROMANTIKA:- gre za osvobajanje ženske; - v liriki začnemo govoriti o moderni kulturi; - pojavijo se štiri smeri 1.) nova romantika – slavi lepoto, izpostavlja čutno ljubezen, oživlja romantična načela z začetka 19. st. 2.) dekadenca – zelo močna je v Franciji, Dekadenti so uporniki proti družbi 3.) simbolizem – pomen dobijo simboli, LARPURLARTIZEM-avtor piše zase, ni končne interpretacije 4.) impresionizem – gre za filozofijo trenutkov, pojavi se predvsem v slikarstvu Nastala je kot reakcija na naturalizem in realizem sredi 19. stoletja in se imenuje tudi FIN-DE-SIECLE. Usmerjena je proti burzuaziji, pozitivizmu in naturalizmu, zelijo pa si umetnosti. Na novoromantiko so vplivali filozofi kot so Schopenhauer, Nietsche, Emerson in Bergsome. V moderni so se razvile smeri: - DEKADENCA: o propadli druzbi (zapitost, droga, erotika, dolg čas), napada druzbo - SIMBOLIZEM: uporablja simbole, govori o nadnaravnem svetu - IMPRESIONIZEM: o vtisih iz narave in mislih opazovalca OSCAR WILDE,HENRIK IBSEN, AUGUST STRINDBERG, CHARLES BAUDELAIRE, … SLOVENSKA NOVA ROMANTIKA V liriki jo predstavljajo Kette, Murn in Zupancic, v dramatiki in prozi pa Cankar. Slednja dva sta moderno spoznala na Dunaju, medtem ko sta Kette in Murn modernista le posredno. SLO moderna je na ravni evropske, le da so pri Cankarju opazni se elementi realizma. Zbrali so se v dijaskem drustvu Zadruga. Realizem je opazen pri izraziti druybeni usmerjenosti (socialisticni in nacionalisticni smotri). 38. Wilde: Saloma (poetične drama, motivi, snov): Oscar Wilde se je rodil leta 1854 v Dublinu. Ustvarjal je pod vplivom Walterja Paterja, utemeljitelja esteticizma. Književnost Oscarja Wilda spada v obdobje nove romantike. Je eden najvidnejših predstavnikov evropskega larpurlartizma in dekadence, upira pa se realizmu in naturalizmu. Uspešen je bil na turnejah po Ameriki, kasneje kot gledališki avtor in estet v Angliji. Bil je dve leti zaprt, obtožen homoseksualnosti. Po izpustitvi je živel osamljen v Parizu in tam leta 1900 umrl. Lirika: Jetniška balada iz Readinga (odmik od esteticizma, obravnava moralne tematike) Proza: Hiša granatnih jabolk (zbirka pravljic), Srečni princ (pravljica), Slika Doriana Graya (roman) Dramatika: Nepomembna ženska, Idealni soprog, Važno je biti resen, Saloma Delo: Saloma Dogajanje poteka sklenjeno od začetka do konca na terasi Herodove palače. Vzrok slavja je Herodov rojstni dan. Od trenutka ko Saloma zasliši Johanaanov glas, ji on postane izziv in edini "predmet zanimanja". Johanaanove besede so pravzaprav kriki - obtožbe Herodiade s krvoskrunko in grešnico. Saloma ga želi videti in mladi Sirec jo le zaradi ljubezni, ki jo čuti do nje, odpelje k vodnjaku, v katerem je zaprt Johanaan. Pogovor med Salomo in Johanaanom je odlomek, ki je spodaj podrobneje opisan. Zgodba se nadaljuje s prihodom Heroda in Herodiade. Herod skoraj ravnodušno komentira mrtvo truplo Sirca, ki je naredil samomor. Herodiada s popolnoma očitno zavistjo Herodu očita poglede, namenjene Salomi. Herod ob tem zadovoljno povabi Salomo k čašici vina in sadju. Saloma njegovo povabilo zavrne. Herod se na ta dan dobro počuti, srešen je in želi, da mu Saloma zapleše ples sedmih tančic. Zanj ji obljubi nagrado. Dobila bo, kar koli bo hotela. Saloma sprva nasprotuje, potem pa sprejme Herodov izziv, a za plačilo želi Johanaanovo glavo. Slovenščina – Poklicna Matura 2003 Stran: 22
Johanaanova prava sovražnica je le Herodiada, ki zvijačno uporabi za orodje maščevanja svojo hčer. Njena zagrizena maščevalnost je ne vodi le v bes zaradi Johanaanovih obsodb njenega zakona z bratom prvega moža, ampak tudi zaljubljenost v svojega sovražnika. Saloma torej, kljub Herodovemu prigovarjanju, naj izbere kaj drugega, zahteva Johanaanovo glavo; v srebrni skledi. Saloma glavo dobi, poljubi jo in nato umre - vojaki jo po Herodovem narolilu zmelkajo pod svojimi ščiti. 39. Kette: Na trgu (tema pesmi, podoknica, zvočni učinki, personifikacija): Dragotin Kette se ke rodil na Premu pri Ilirski Bistrici. Mati mu je zgodaj umrla, oče, po poklicu učitelj, je umrl, ko je bilo pesniku 15 let. Od 1889 je hodil v ljubljanske gimnazije, 1895 pa je moral izstopiti, ker je bil zaradi satirične pesmi na skofa Missio kaznovan s plačevanjem šolnine, ki je ni zmogel. Nekaj časa se je preživljal z inštrukcijami. BIl je član in tajnik dijaške Zadruge, v kateri se je seznanil z drugimi člani "moderne". 1896 je odšel k stricu v Novo mesto, tam končal gimnazijo in 1898 maturiral. V Novem mestu je bil mladi Kette v središču kulturnega življenja, močno ga je zaznamovala tudi neuslišana ljubezen do Angele Smoletove. Nekaj mesecev po maturi je moral k vojakom v Trst, kjer je zbolel za jetiko in bil aprila 1899 odpuščen; vrnil se je v Ljubljano in ze čez nekaj tednov v "cukrarni", pri Murnovi gospodinju, umrl. Kljub kratkemu zivljenju je Kette zapustil precej literarnih besedil. V javnosti se je prvic oglasil ze 1894, in sicer z otroskimi spisi, ki jih je pisal tudi kasneje (Sivilja in skarjice). Dalec najpomembnejsi del njegovega ustvarjanja pa je bil seveda posvecen poeziji; vecji del njegovih pesmi je izsel 1900 v zbirki z naslovom Poezije. Knjigo je pripravil za tisk in ji napisal spremno besedo Anton Askerc. Med Kettejevim pesništvom močno prevladuje lirika, med liriko pa ljubezensko pesnistvo. Izrazita je tudi refleksivno-filozofska lirika, ki se je pesniku oblikovala v sonetne cikle. Kette je avtor sedmih sonetnih ciklov in velja po Presernu za najpomembnejsega slovenskega sonetista. Za Kettejevo pesnistvo je znacilen tudi lahkoten, iskriv humor, s katerim je obarval stevilne, zlasti ljubezenske motive. Tudi v ljubezenskem pesnistvu je Kette pomemben Presernov naslednik. Delo: Na trgu (Kette) Pesem Na trgu je nastala poleti 1897. V razlicici, ki jo je pesnik poslal Murnu, ima naslov Na novomeskem trgu. Snovno je v celoti vezana na novomesko okolje, na tamkajsnji trg z vodnjakom in na nesrecno ljubezensko razmerje do hcerke tamkajsnjega sodnega svetnika Angele Smolove. Pesem je tipicna podoknica (serenada), tako po motivu nocne ljubezenske tozbe pod dekletovim oknom kot zaradi spevnosti, ki jo je pesnik dosegel s posebno razvrstitvijo zvocnih in kompozicijskih ucinkov. Sodi med najboljse Kettejeve ljubezenske pesmi. 40. ali Kette: Spomini (motivi, oblika, zgradba pesmi, metaforika): 41. Cankar: Martin Kačur (tema, ideje, osebe in zgradba): Ivan Cankar se je rodil maja 1876 na Vrhniki v stevilni in revni obrtniski druzini. Ko je ostal oce-krojac doma brez dela, ga je moral iskati drugod, skrb za otroke pa je v celoti padla na mater. V vrhniski OŠ se je Cankar dobro izkazal, zato so mu tamkajsnji veljaki, vsaj na zacetku, omogocili solanje na ljubljanski realki. Po maturi 1896 je odsel na Dunaj, da bi studiral tehniko, kmalu se je prepisal na slavistiko, toda studija ni dokoncal!! Kot ze prej v Ljubljani so ga tudi na Dunaju zaposlovala predvsem literarna vprasanja in pisanje, le da je postal ob stiku z eno od evropskih kulturnih prestolnic (Dunaj) njegov interes za literaturo se mocnejsi. Spomladi 1897 se je vrnil v domovino, jeseni istega leta pa mu je umrla mati. V prvi polovici 1898 je nekaj casa zivel pri ocetovih sorodnikih v Ptuju, jeseni pa se je ponovno odpravil na Dunaj; z manjsimi presledki (1907 je kandidiral na socialdemokratski listi za poslanca) je zdaj zivel na Dunaju do 1909, ves cas v (tedanjem) delavskem predmestju Ottakring pri druzini Loffer. Cankar se je vse zivljenje prezivljal s pisanjem. Leta 1909 je bil nekaj casa pri bratu-duhovniku v Sarajevu, od tam pa se ni vrnil na Dunaj, temvec v Ljubljano, se za kratek cas nastanil v gostiscu za tivolskim gradom, zatem pa na Rozniku, kjer je ostal do 1917. Po zacetku vojne je bil krajsi cas zaprt na ljubljanskem gradu, ker je bil proti Avstro- Ogerski in za jugoslovansko politicno zvezo, poklicali so ga tudi k vojakom v Judenburg, vendar je bil zaradi bolezni odpuscen. Tik pred smrtjo se je preselil z Roznika v mesto. Umrl je 11. decembra 1918. Cankar je v dobrih dvajsetih letih svojega ustvarjalnega obdobja zgradil obsezen opus, ki ga danes potrjuje 30 knjig njegovih zbranih del. Bil je pesnik, pripovednik, dramatik, kritik in esejist. S svojim delom in nastopanjem, ki je segalo tudi na podrocje politicne in nacionalne problematike, je zapustil duhovno dediscino, ki ga ne uvrsca le med najvecje slovenske umetnike, marvec tudi med tiste najpomembnejse razumnike, ki so v nenehnem dialogu s sodobnostjo. Objavljati je zacel v dijaskih letih, bil je vodilni clan Zadruge. Cepraw je sprva pisal predvsem pesmi in je njegova prva knjiga pesniska zbirka Erotika (1899), se je od pesnistva kmalu poslovil in se posvetil prozi in dramatiki. Kar zadeva prozo, je Cankar ob povestih in romanih enakovredno gojil krajse pripovedne oblike, crtice in novele, v dramatiki pa dramo in komedijo. Stevilni kriticni in polemicni spisi, predavanja in manjsi clanki so nastajali sproti, vecina pa jih je v knjizni obliki izsla sele po njegovi smrti. Bogastvo snovi, motivov in idej sega od poglobljene eticne do narodnostne in druzbene problematike. Cankar je bil v osrednjem obdobju svojega ustvarjanja (1900-1910) predvsem oster analitik socialne, moralne in nacionalne problematike, kakor jo je videl in cutil v svoji konkretni sodobnosti, v zadnjem obdobju (1910-1918) pa v njegovi literaturi prevladujejo od konkretnosti odmaknjena eticna vprasanja. Ceprav so bile med sodobniki sodbe o njegovi literaturi razlicne, nekatere celo mocno zavracajoce, je Cankar vendarle ze za zivljenje uzival ugled pomembnega umetnika. Njegov neposredni vpliv pa je bilo v delu slovenske literature cutiti vse do druge svetovne vojne. Od 1899 do smrti so izsle naslednje knjige: pesniska zbirka Erotika (1889), drame Jakob Ruda (1900), Za narodov blagor (1901), Kralj na Betajnovi (1902), Pohujsanje v dolini sentflorjanski (1908), Hlapci (1910) in Lepa Vida (1912); prozna dela Vinjete (1899), Knjiga za lahkomiselne ljudi, Tujci (1901), Na klancu (1902), Ob zori (1903), Kriz na gori, Gospa Judit, Hisa Marije Pomocnice (1904), Potepuh Marko in kralj Matjaz, V mesecini (1905), Nina, Martin Kacur (1906), Ales iz Razora, Hlapec Jernej in njegova pravica (1907), Zgodbe iz doline sentflorjanske, Novo zivljenje (1908), Kurent, Za krizem (1909), Volja in moc, Troje povesti (1911), Milan in Milena (1913), in Podobe iz sanj (1917); dve knjigi polemicnih spisov, Krpanova kobila (1907), in Bela krizantema (1910). Po Cankarjevi smrti pa je izsla se drama Romanticne duse (1922, napisana 1897) in prozna dela Mimo zivljenja (1920, pripravljeno 1904), Moje zivljenje (1920, objavljeno 1914), Moja njiva (1935, pripravljeno 1914) in Gresnik Lenart (1921, napisano 1915). 42. Cankar: Hlapci (tematska in idejna analiza drame, tragičnost v drami): Delo: Hlapci (Cankar) Hlapce je Cankar napisal jeseni 1909 v Sarajevu, ko je bil na obisku pri svojem bratu Karlu. V knjizni obliki je drama izsla ze januarja 1910, z uprizoritvijo pa se je zataknilo. Predvsem so protestirali ucitelji, ces da drama zali njihov ugled in poklic. Tako Hlapci za Cankarjevega zivljenja sploh niso bili uprizorjeni, p se potem, 1919, v njegovih politicnih razmerah, sta Ljubljano z uprizoritvijo prehitela Trst in Zagreb. V Ljubljani je bila premiera sele decembra 1919. - Hlapci imajo pet dejanj. Hlapci so Cankarjeva umetnisko najbogatejsa drama. V njej je predstavil najvec likov, motivov, in idej, ki so sicer znani ze iz prejsnjih pisateljevih del, toda v Hlapcih so dobili novo medsebojno razmerje, pa tudi novo umetnisko tezo. Snov je podezeljsko uciteljstvo, ki predstavlja pretezni del tedanje slovenske inteligence, zato je v drami izrazito cutiti tudi problem slovenske miselnosti, kakor jo je videl Cankar. Drama je zapletena tudi po dramaturski plati, saj so prva tri dejanja, ki govorijo o vedenju liberalnega uciteljstva po volilni zmagi Slovenščina – Poklicna Matura 2003 Stran: 23
Page 1 and 2: Uvod: Poklicna matura 2003 - Sloven
Page 3 and 4: 34. Jenko: Obrazi - V., VII., X. (
Page 5 and 6: Odgovori na vprašnanja - Književn
Page 7 and 8: 4. Biblija: nastanek Biblije, njena
Page 9 and 10: Shakesparovo gledališce: Igre so p
Page 11 and 12: Delo: Na novega leta dan (Avtor: Sv
Page 13 and 14: Delo: Jevgenij Onjegin (Puskin) Zna
Page 15 and 16: 3. Iz srca svoja so kali pognale So
Page 17 and 18: 22. Dostojevski: Zločin in kazen:
Page 19 and 20: Levstiku se ne zdi jezik primeren,
Page 21: V tem Tavcarjevem romanu ima Izidor
Page 25 and 26: Delo: Duma (Zupancic) Duma - najdal
Page 27 and 28: Nazadnje je pesem zaposlovala Janez
Page 29 and 30: Kosmac je vzbudil zanimanje s svoji
Page 31 and 32: Zbirke: Pesmi stirih - 1953, Prezgo
Page 33: 72. Dramatika po 2.svetovni vojni n

Poklicna matura 2003 – Slovenščina

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?