J E Z I K 1. URADNO VABILO 2. ZAHVALA 3. OPRAVIČILO 4. IZJAVA 5. PROŠNJA 6. POTRDILO 7. POOBLASTILO 8. JAVNO VABILO 9. ZAHVALA 10. PISMO 11. OBVESTILO 12. POROČILO 13. NOVICA 14. PREDSTAVITEV OSEBE 15. INTERVJU 16. REPORTAŽA 17. OCENA 18. POLJUDNOZNANSTVENI ČLANEK 19. BESEDILO EKONOMSKE PROPAGANDE 20. ŽIVLJENJEPIS 21. ZAPISNIK Pri razčlenitvi neumetnostnih besedil je potrebno: - prepoznati namen, temo (morebitne podteme) in bistvene podatke besedila ter razmerje med njimi, - ugotoviti okoliščine nastanka besedila, - ugotoviti besedilno vrsto po merilih za razvrščanje glede na: • praktični namen, • prenosnik, • spodbujanje naslovnika k odzivu, • razodevanje sporočevalca, • izbrani krog naslovnikov, • družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom, • sporočilni namen, • slogovni postopek, - ugotoviti vlogo besednih in nebesednih spremljevalcev pisanja oz. govorjenja, - ugotoviti pomensko povezanost povedi med seboj ter prepoznati, kako je izražena, - ugotoviti slovnično povezanost povedi med seboj ter prepoznati, kako je izražena, - ugotoviti aktualnostno povezanost povedi med seboj ter prepoznati, kako je izražena. <strong>Slovenščina</strong> <strong>–</strong> <strong>Poklicna</strong> Matura <strong>2003</strong> Stran: 4
Odgovori na vprašnanja <strong>–</strong> Književnostni del: 1. Antična književnost: časovna umestitev, grška književnost: • Grško anticčno književnost delimo na tri obdobja: a.) Predklasično (arhaicno) obdobje. Traja od 8 st.p.n.š. do 5.st.p.n.š. Razvijejo se epika (ep) in lirika (ljubezenska). b.) Klasicno (Artiško) obdobje. Traja ob 5 st.p.n.š. do 4 st.p.n.š. razvije se dramatika (tragedija, komedija), proza (govorniška in filozofska proza). c.) Helenisticno • Predstavniki grške književnosti so bili: Ajshil, Sofokles, Evripid, Aristofan. Razvila se je tudi rimska književnost, ki je bila močno povezana z grško. Njen začetek predstavlja predvsem Odisej v latinščino leta 240 pr.n.š. najpomembenjše delo rimske epike je Vergilov ep Eneida. Nastal je po zgledu Homerjevih pesnitev. Tudi rimski liriki so se zgledovali pri grških vzorih, v poezijo pa so vnašali nove motive. V dramatiki so Rimljani bolj kot tragedijo razvili komedijo. 2. Homer:Odiseja (mit o trojanski vojni;ep, epsko): Homer je bolj ali manj mitski grski pesnik, o katerem ze v antiki ni bilo zanesljivih podatkov. Predstavljali so si ga kot slepega in starega potujocega pevca - rapsoda. Sedem mest je trdilo, da je doma v njih. Kot ni znano kaj vec o njegovem življenju, tako je vprašljivo tudi avtorstvo njegovega dela. Ustvaril naj bi (na podlagi starejših izrocil) oba glavna grska epa: Iliado (o vojni med Grki in Trojanci) in Odisejo (o vracanju grškega junaka Odiseja iz Troje na rodno Itako). Zaradi nejasnosti avtorstva (ali je en pesnik napisal oba epa ali ne) se je razvilo tako imenovano homersko vprašanje. Homerju so v antiki pripisovali še tako imenovane kiklicne epe (teme v zvezi s Trojo) in pa heroicno - komicni ep Vojna žab in miši (Batrahomiomahija). Nastanek: Odiseja je verjetno nastala okrog leta 750 p.n.š. To sklepajo iz notranje zgradbe, kajti v delo so vpleteni nove dežele (Italija, S Afrika, Sicilija), ki so jih odkrili mornarji, v Grciji se razvija neka oblika demokracije (ljudski zbor), bazileosi niso vec despoti, temvec že skrbijo za blagor svojih ljudi, vse te spremembe pa so se zgodile nekje v tem casu. Zgradba: Odisejo sestavlja 24 spevov, od katerih jih prva polovica opisuje Odisejeve blodnje (nastali so po mitu o potovanju v Had) in to je motiv junaka, ki prodre na svet mrtvih in se vrne iz njega, druga polovica pa opisuje Odisejevo trplenje na domacem otoku. Njen motiv je mornar, ki se po dolgih blodnjah vrne domov v trenutku, ko se njegova žena skoraj ponovno poroci. V Odiseji notranji cas ni vec linearen, temvec je najprej opisanih 33 dni od prvega zasedanja bogov do Odisejevega pripovedovanja pri Faiakih, nato opisujuje Odisej svoje dogodivšcine, ki se niso bile povedane, potem pa je opisanih še zadnjih 7 dni. Opis oseb: Odisej je pameten, zvit, ve kaj hoce, najprej si polozaj ogleda, nato udari, veseljaci le ce je preprican, da je na varnem; Evrilohos pooseblja Odisejeve tovariše; je nepremišljen, zavida Odiseju njegovo cast in razum, ko zmaga, se umakne na varno; Penlopa pooseblja zvesto ženo; noce se porociti z drugim, ceprav ni že 20 let videla svojega moža; Telemah pooseblja nekoga, ki nekaj išce, kar se ni nikoli videl, a upa, da bo našel; je pripravljen da takoj unici vse hudubno-snubce; Kirka - carovnica je hinavska, zahrbtno škoduje vsakemu, ki je šibkejsi od nje, z mocnejsim pa se takoj resnicno spoprijatelji; Kalipsa - nimfa s silo zadržuje Odiseja dalec od doma, vendar ga ne uspe prepricati, naj se poroci z njo, ceprav mu ponuja nesmrtnost, vecno mladost in bogastvo; Polifem - Kiklop napade vsakogar, kogar vidi; Antinoos - voditelj snubcev odkrito pokaže, kar misli, vcasih se zamisli nad storjenimi dejanji; Evrimahos - snubec se posmehuje vsemu, zahrbten, hinavski; Tejrezij - vedez pooseblja zmago razuma nad smrtjo; Zacetek: Ko so Grki porušili Trojo, si je Ajas prisvojil Atenino svecenico Kasandro, zato so se bogovi razjezili na Grke od katerih se jih je nekaj po dolgih mukah vrnilo domov, ali pa se sploh niso. Vsebina: Ko je Odisej s svojimi 12 ladjami zapustil ruševine Troje, je mimogrede zavil v Tracijo in tam zasedel mesto Kikonov, Ismaru. Tam se je predolgo zadržal, tako da so mu Kikoni okrepljeni s svojimi zavezniki pobili 70 mož preden se je lahko umaknil. Nato je prispel do S Afrike, do dežele Lotofagov, ki so jedli lotosove sadeže. Potem je prispel do Sicilije do Kozjega otoka, kjer so se oskrbeli s kozjim mesom, in preiskal še deželo Kiklopov, kjer ga v svoji luknji zadržal Kiklop Polifem, Pozejdonov sin, ki mu je požrl 6 ljudi, preden ga je Odisej oslepil. Za to dejanje si je nakopal Pozejdonovo jezo. Odisej je sedaj prispel k Eolu, bogu vetrov, kjer ga je ta najprej pogostil, nato pa mu je dal meh v katerega je zaprl vse škodljive vetrove, Odisejevi tovariši pa so ga odprli, in tako jih je nastali vihar vrgel nazaj na Eolov otok, ta pa jih je pregnal. Pripluli so do otoka Telepolosa, kjer so prebivali ljudožerci Lajstrigoni. Ti so s kamenji unicili vse ladje razen Odisejeve, ta pa jih je prispeljala na otok Ajajo, kjer je prebivala carovnica Kirka. Ta je najprej zacarala nekaj mornarjev v svinje, Odisej pa ni mogla, ker je bil zašciten s carobno korenino moli. Na njegovo željo jih je nato spet spremenila v ljudi. Pri Kirki so ostali eno leto, nato pa so odšli k enemu od vhodov v Had vprašat mrtvega vedeža Tejrezija za pot domov. Po njegovih navodilih so se vrnili h Kirki in nato mimo siren (sredozemska medvedica) ter Scile in Karbide (preliv Italija - Sicilija) prispeli do otoka, kjer so se pasla goveda soncnega boga Helija. Vihar jih je tako dolgo zadrževal na otoku, da jim je pošla vsa hrana in so pojedli nekaj goved. Za kazen jim je poslal Zeus nevihto, v kateri se je potopila ladja in vsi Odisejevi spremljevalci, on sam pa se je na jamboru uspel prebiti mimo Karibde. Naplavilo ga je na otok Ogigijo, kjer je prebivala nimfa Kalipso. Ta ga je nato 7 let zadrževala kot moža, nato pa ga je na ukaz bogov morala pustiti, da je odplul na splavu. Presenetil ga je Pojzedon, ki mu je potopil splav, rešila pa morska nimfa, ki mu je dala nepotoplivi šal, ki ga je nato Odisej cez ramo vrgel v morje, ko je priplaval na otok Krf, kjer so prebivali Faiaki. Pred mesto ga je privedla kraljeva hcerka, nato pa je sam prišel do kralja, ki ga je pogostil. Odisej je nato naslednji dan zmagal na tekmovanju v metanju diska, se odkril in pripovedoval svoje dogodivšcine. Cez dva dni so ga Faiaski mornarji izkrcali na Itaki skupaj z zakladi, ki so mu jih dali, Pozejdon pa se jim je masceval in jim ladjo spremenil v skalo. Odisej je svoje zaklade skril, Atena pa ga je spremenila v starca, tako da ga nihce ne spozna. Nato se je odpravil k svojemu svinjskemu pastirju Evmajosu, kjer je ostal tri dni. Medtem se mu je pridružil njegov sin Telemah, ki je bil medtem v Ferah in Šparti, kjer je poizvedoval po svojem ocetu. Odisej se mu da spoznati, nato pa se loceno napotita v palaco. Med potjo brcne Odiseja njegov kozji pastir Melantej. V palaci Odiseja žalijo snubci, on pa premlati beraca Irisa, ki ga napade. Zvecer se hoce z njim pogovoriti njegova žena Penelopa, vendar jo zavrne. Ko mu umiva noge njegova stara služabnica, ga spozna. Naslednji dan se Odisej udeleži tekme z lokom, ki ga nihce ne more napeti, in izstreli puscico skozi 12 sekir. Razkrije se svinjskemu in govejemu pastirju, nato pa z njima in s svojim pobije vseh 108 snobcev, 12 hudobnih služabnic in kozjega pastirja. Spozna ga njegova žena. Naslednji dan odide na posestvo svojega oceta in se mu pokaže. Skupaj s svojimi služabniki pobije nekaj upornih mešcanov, nato pa naredi Atena na Zevsov ukaz premirje. Zakljucek: Odisej se je v svoji starosti po napotkih vedeža Tejrezija napotil na celino, da bi se spravil s Pozejdonom. Tako dolgo je hodil z veslom na rami, dokler ni prišel med ljudi, ki niso vedeli za morje. Tam se je porocil s kraljico Tesportijancev in tam ostal, dokler ni njegov sin odrasel. Nato se je vrnil na Itako, kjer ga je po nesreci ubil njegov sin, ki ga je imel s Kirko. <strong>Slovenščina</strong> <strong>–</strong> <strong>Poklicna</strong> Matura <strong>2003</strong> Stran: 5
Change language