Poklicna matura 2003 – Slovenščina

Levstiku se ne zdi jezik primeren, premalo naj bi bil ljudski, prevec romanticen. Prevec naj bi se posvecal gospodi (zdi se mu umeten),
osebe niso psihološko okarakterizirane. V romanu kmetje ne bi smeli biti predstavljeni kot vaški revezi. V odgovor mu je Jurcic napisal
povest Sosedov sin, v kateri opisuje socialne razlike med bogatim in revnim sosedom. Jurcic zacne s feljtonom ali podlistkom.
V 30. letih 20. stoletja Ivan Rob ponovno napiše travesticijo (preobleko) Desetega brata. Dobi drugacne znacajske poteze. Mnoga stara
"besedila" preoblece na novo.
Jurcic je napisal tudi kratko pripoved Telecja pecenka, ki je bila izdana leta 1872 v Slovenskih novicah. Glavna oseba je oficir Bitic, oseba
ki nikakor ne izstopa iz vsakdanjega zivljenja. Zivi sam zase, ima pa tocno dolocen urnik in mizo v gostilni. Vsak dan ob tocno doloceni uri
pride v gostilno na telecjo pecenko. Zgodba se zaplete, ko nekoc po prepiru pride v gostilniško kuhinjo, kjer vidi zanemarjeno kuharico in
pecenka se mu zagabi. Sklene, da bo sam zacel kuhati, a si pokvari zelodec. Prijatelji mu predlagajo, naj se ozeni, a to misel opusti (kot pri
Tilki). Umrl je zaradi kapi. Telecja pecenka je novela, ki predstavi Biticevo znacaj in s tem njegovo slabost do pecenke (zivi za porcijo
pecenke na dan). Jezik je poln delezij, pisatelj nagovarja bralca (ljubi bralec, poglejmo še v…) in vsebuje dramaticni preteklik.
Delo: Deseti brat (Jurcic)
Lovre Kvas pride na grad Slemenice uciti grašcakovo hcer Manico. Ceprav ga ima rada, ne more upati na poroko, za njeno roko se poteguje
tudi Marijan, sin sosednjega grašcaka Piškava. Sprva prijatelja, a kasneje se skregata prav zaradi Manice. Marijan tudi ne trpi Martika, ki ga
klicejo deseti brat. Med njima pride do pretepa, oba sta hudo ranjena. Martinek poklice k sebi Kvasa, ta izve, da je Piškav Martinkov oce in
njegov stric. Kvas obljubi, da bo Piškavu prenesel Martinkovo sporocilo.Za napad obtozijo Martinka, a ta ze prenese pismo Piškavu, na
zeljo tega pa ga tudi izpustijo, a zapustiti mora Slemenice, saj Mancin oce Benjamin ne dovoli njune ljubezni. Piškav napiše poslovilno
pismo in odpotuje. Martinek umre, Marijan se poroci in se preseli iz Obrhka. Grad Polesek podeduje Kvas, ki se po študiju vrne na
Slemenice in se poroci z Manico.
Dogajanje je postavljeno v 19.st, prostor je dvojen; zgodba se deloma dogaja v grajskem (Sleme-nice, Polesek), deloma v vaškem okolju
(Obrhek, Obršcakova gostilna).
Prisotni sta obe. Sinteticno je prikazana zgodba Lovreta Kvasa, analiticno pa je porocanje o Piškavu, ki prikazuje njegova dejanja v
preteklosti, pomembna za sedanjost. Obe zgodbi povezuje Martin Spak, ki ga imajo vsi za desetega brata, a se izkaze, da je Piškav
nezakonski sin, Marijanov polbrat ter Kvasov bratranec.
Roman je zgrajen na romanticnih motivih ljubezni, spopada sovraznih ljubezenskih tekmecev, mašcevanja nad Piškavom in srecnega konca
s poroko. V motivu Manicne in Lovretove ljubezni v ospredje stopa osebna, sentimentalna izpoved. Romanticna sta tudi Piškava in Martinkova
zgodba z analiticnim razkritjem. Realizem opazimo v prikazu vaškega okolja in socialni tendenci romana. Martinek in Kvas izhajata
iz revnih druzin, nasproti stojita bogata grašcaka. Martinku zlocinec Piškav, Kvasu pa Benjamin.
28. Jenko: Tilka (začetes slovensje novele, značajevka ali obraz, teme., motivi, pripovedne osebe in slog):
Najpomembnejši pesnik med Prešernom in moderno je bil Simon Jenko (1835-1869). Ze kot dijak je deloval na literarnem podrocju. S
sošolci je ustanovil Vaje (vajevci - Simon Jenko, Fran Erjavec, Zadnik, Bril, Tušek). Izdali so 3 številke Vaj. Vajevci so obozevali
Levstikove pesmi (leta 1868 jih izda).
Jenko ni ne romantik, ne realist in ga niso posebno obravnavali. Študiral je pravo. Sprva je bil domaci ucitelj, kmalu pa se je vrnil domov.
Bil je odvetniški pripravnik v Kranju in Kamniku. Umrl je v Kranju zaradi mozganskega vnetja. Na zacetku je bila izrazitejša domovinska
lirika (Slovenska zgodovina, Adrijansko morje), kasneje je prevladala izrazito ljubezenska (ciklus Obujenke) in refleksivna lirika, oprta na
motive narave, saj je narava poosebljena, cloveška obcutja (Obrazi). Napisal je pa tudi nekaj pomembnih pripovednih pesmi (Zimski vecer).
Svoje pesmi je izdal v knjizni zbirki z naslovom Pesmi. Pesmi so skritizirali kot nenaklonjene, celo Levstik. To ga je potrlo in zavrlo
njegovo pesniško pot. Njegov ideal je bil Heine. Šele pozneje so ugotovili njegovo pomembnost.
Poiskusil se je tudi v prozi. Napisal je tri kratke zgodbe Spomini, Tilka in Jeprški ucitelj.
Spomini so okvirna povest, ki jo pripoveduje star duhovnik; romanticna zgodba obravnava usodo dveh kmeckih druzin, v katero poseze
mašcevalna in skrivnostna ciganka. Znacaji so še neizdelani, Nacin izrazanja izdaja liricnega pesnika.
Delo tilka:Zgodba o Tilki je razdeljena na 3 dele: 1) priprava na snubitev, Tilka in njegove razmere (zakompliciran jezik, daje vtis
umetniškega jezika), 2) premišljevanje Tilka, kako bo snubitev potekala in 3) name Tilka se izjalovi. Tilka sodi med psihološke novele oz.
znacajevke (vsebinska oznaka podobe). Prvi dve poglavji sta izrazito opisni. Predstavljen je samo znacaj fanta (znacajevka). Cas je strjen v
vas. Slog je realisticen. Opisuje kmecko okolje. Opisi so precej stvarni, tudi ko gre za notranje opisovanje. Tilkovo dozivljanje vsega pa je
romanticno. Jezik je z zapletenimi stavki, z namenom, da bi izgledal bolj intelektualno.
29. Kersnik: Agitator (zgodba, pripovedovalec) ali:
Pripovednik Janko Kersnik se je rodil v mescansko - plemiski druzini na Brdu pri Lukovici. Gimnazijo je koncal v Ljubljani, stufij pa na
Dunaju in v Gradvu. Najprej je bil pripravnik pri financnem uradu v Ljubljani, 1878 pa je prevzel posle notarskega namestnika na Brdu.
1880 se je osamosvojil in opravljal notarsko sluzbo do smrti leta 1897.
Ker je tako zaradi svojega porekla kot zaradi poklica spoznal mescansko in plemisko okolje, poklicno pa je prihajal v stik tudi s kmeti, je
postal Kersnik po eni strani opisovalec trskega malomescanstva in podezeljskega plemstva, po drugi strani pa hladen opazovalec in kronist
kmecke psihe kmetovskega ekonomskega polozaja. Njegova literatura zajema snov izkljucno iz teh dveh obmocij. Najznacilnejsa dela, ki
odslikavajo blisc in bedo tedanje slovenske gospode, so Ciklamen (1883), Agitator (1885), Roslin in Verjanko (1889) in Jara gospoda
(1893), kmecki tematiki pa je posvecal predvsem crtice, ki so kasneje, po njegovi smrti, dobile skupen naslov Kmetske slike. Tako povesti
in romani, se zlasti pa crtice, se lotevajo neposredne stvarnosti, politicnih zdrah in kmeckega propadanja, mestoma so situacije predstavljene
s pravo realisticno ostrino. Zato je Kersnik najizrazitejsi slovenski realisticni pisatelj v drugi polovici 19. stoletja.
Delo:Agitator
Iz pogovora med glavnima osebama lahko izvemo, da je eden ''narodnjak'' narodno zavezen uslužbenec. Čas dogajanja je postavljeno v
osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Dogajalni čas v romanu je čas v katerem je sam pisatelj živel. Dogajanje se dogaja v tedanjem mestu
dežele, torej v Ljubljani.
Pripovedovalec je v 3.osebi. V prvem delu odlomka je skrit za podobo zimskega jutranjega mesta, v drugem delu pa pusti osebam, da se
pogovarjajo.
30. Kersnik: Jara gospoda (zgodba, pripovedovalec):
Delo: Jara gospoda (Kersnik)
Povest jara gospoda je bila prvic objavljena v Ljubljanskem zvonu 1893. Izhajala je kot podlistek, skoraj celo koledarsko leto. Obsega 13
poglavij. V ospredju so trije tipicni trski izobrazenci, notar, sodnik in adjunkt (pripravnik), ki svoje mladostne ideale pokopljejo v
provincialnih malomescanskih razmerah. Nihce se nad to okolje ne dvigne. V srediscu je ljubezenska zgodba tocajke Ancke, ki se s poroko s
sorodnikom Andrejem socialno dvigne, toda zakonolomstvo z notarjem Pavlom jo pahne na socialno dno. V svoji moralni omejenosti nista
niti Andrej niti Pavel sposobna narediti nicesar. Kersnikov prikaz psiholoske in socialne podobe trskega okolja je - razen konca - realisticno
hladen in neprizanesljiv, zato sodi Jara gospoda med Kersnikova najboljsa dela.
Slovenščina – Poklicna Matura 2003
Stran: 19