Poklicna matura 2003 – Slovenščina

Recommendations

Info

dramatik Torquato Tasso). V ostalih evropskih dezelah je nastala pozneje: Francija, Spanija, Anglija, Nemcija, samo za kratek cas je bila renesanca tudi na jugoslovanskih tleh - Dubrovniska renesansa. Zametke renesancne knjizevnosti najdemo ze v srednjem veku. Smeri v renesansi so lirika (Petrarca, Shakespeare), dramatika, roman (Shakespeare), epika (Dante - Bozanska komedija), novelistika (Boccaccio - Dekameron). Renesansa kaze uzivanje zivljenja z zvijacami, prevarami. Kljub temu je na renesancno knjizevnost vplivala se srednjeveska knjizevnost, kajti renesancni umetniki so segali po snov in motive v srednjevesko literaturo. Za Dantejem, ki je bil se srednjeveski clovek, a mu je antika pomagala ustvarjati novo podobo sveta, sta v zgodnji renesansi nastopila Petrarca in Boccaccio. Renesancni umetniki pa so bili se slikarji Leonardo da Vinci, Michelangelo Buonarroti, arhitekti Michelangelo. Znamenit je zgodovinar Machiavelli, ki je dokazal potrebo, da se Italija zedini. 8. Shakespeare: Romeo in Jujija (zgradba drame, prostor, čas, osebe, renesančno gledališče): William Shakespeare je najvecji renesancni dramatik in eden najvecjih dramatikov sploh. Rodil se je v Stratfordu on Avon v druzini posestnika, solal se je v rojstnem kraju, se ze leta 1582 porocil in imel troje otrok. Leta 1585 je odsel v London, tu je ostal kot dramatik in igralec. Bil je solastnik gledalisc Globe in Blackfriar Theatre. Leta 1610 se je umaknil v rojstno mesto, si kupil posestvo in tu umrl. Pokopan je v stratfordski cerkvi. O njegovem zivljenju in sebi nimamo podrobnejsih podatkov. Shakespeare je pisal liriko (sonete), epiko (pesnitvi Venera in Adonis, Rop Lukrecije) in vse dramske zvrsti. Pripisujejo mu 37 dram, vendar pa je avtorstvo pri nekaterih dvomljivo. Kot se je ob Homerju sprozilo homersko vprasanje, se je ob Shakespearu shakespearsko. Bistvo tega vprasanja je mnenje, da pisec Shakespeare ni igralec Shakespeare, pac pa neka druga oseba, ki iz dolocenega razloga ni izdala svojega imena. Med nadomestnimi osebami so: znani filozof Francis Bakon, lord Rutland, grof Derby, grof Oxford in Shakespearov sodobnik dramatik Christopher Marlowe. Drame delijo na vec skupin: kraljevske drame - historije (10): Henrik 6, Richard 3, Richard 2, Kralj John, Henrik 4, Henrik 5 in Henrik 8, ki je sporen. V teh dramah stoji Shakespeare na strani reda, ki ga poosebljajo dobri kralji, nasproti silam kaosa in nasilja, poosebljenega v zlih vladarjih in fevdalcih. Izid boja je optimisticen; komedije (8): Komedija zmesnjav, Ukrocena trmoglavka, Ljubezni trud zaman, Sen kresne noci, Vesele zene winsdorske, Mnogo hrupa za nic, Kar hocete, Konec dober, vse dobro, Kakor vam drago; tragikomedije: Troilus in Cressida, Dober konec vse povrne, Milo za drago. Vecina teh komedij obsega sestavine tudi drugih dramskih tipov - tragikomedije, pastoralne igre, farse, resnobne mescanske drame; tragedije (10): Tit Andronik, Romeo in Julija, Julij Cezar, Hamlet, Othello, Kralj Lear, Macbeth, Antonij in Kleopatra, Korolian, Timon Atenski. Bistvena znacilnost tragedij je, da prikazujejo propad pomembne kraljevske ali plemiske osebe, ki postane zrtev lastnih naravnih, znacajskih in individualnih tezenj. Izid je pesimisticen. Snov je najveckrat vzeta iz rimske zgodovine, iz srednjeveske angleske, danske in skotske preteklosti, deloma iz italijanskih novel. Romance: Cymbeline, Zimska pravljica, Vihar, Beneski trgovec. Zasnovane so na igrah, novelah in pripovedih drugih avtorjev, napol pravljicne, v izidu optimisticne. Njegovo dramsko ustvarjanje lahko razdelimo na tri obdobja: zgodnje, srednje in pozno. V prvem so nastale komedije, skoraj vse zgodovinske igre in zgodnje tragedije. Drugo obdobje je cas nastanka velikih tragedij. V tem obdobju so nastale tudi t.i. problemske igre, med katerimi je najboljsa komedija Kakor vam drago. Svoj naziv so dobile zato, ker je v zvezi z njimi odptih vec vprasanj in problemov. Velike tragedije so sad dramatikove zrelosti in jih odlikujejo globina misli in odlicno upodobljeni znacaji. V zadnjem obdobju ustvarjanja je Shakespeare pisal vecinoma tragikomedije, resne igre s srecnim koncem. Oblika Shakespearovih dram je dokaj svobodna. Znacilno je mesanje tragicnih in komicnih sestavin v posameznih igrah. Pripisujejo mu izjemno sposobnost, da clovesko osebnost ne kaze samo iz enega zornega kota, poenostavljeno na eno samo strast, znacajsko lastnost, ampak vedno kot dinamicen preplet mnogih protislovnih potez. Opisuje ljudi silnih custev in plemenitih misli ter odlocnih dejanj. Shakespearova dramatika predstavlja vrh evropske renesancne knjizevnosti, vendar je opaziti ze odmik od renesanse, k baroku in manierizmu. Gledalcem je ponudil igre z najrazlicnejso tematiko in najrazlicnejsimi razpolozenjskimi stanji. Njegova dela so ohranila trajno veljavo, ker v njih s taksno umetnisko mocjo prikazal politicno, druzbeno in dusevno zivljenje svojega casa. Znacilno je mesanje tragicnih in komicnih sestavin v posameznih igrah. Shakespearova umetnost: Za vsebinsko osnovo svojih dram je Shakespeare uporabljal stare igre; njegova izvirnost in umetnost je v: · dovršenih oznakah besed · stopnjevanju in popušcanju napetosti · odkrivanju bistva v zivljenju · ustvarjanju razpolozenja · slogu Shakespeare je svoje drame pisal v vezani besedi - v BLANKVERZU (jambski enajsterec ali deseterec brez rime) Kompozicija drame pri Shakespearu: (prostor cas in osebe) a.) Francosko klasicisticno gledališce je po zgledu antike uzakonilo 3 ENOTNOSTI: DEJANJA, KRAJA, CASA DEJANJA: dramsko dejanje tvori en sam glavni dogodek KRAJA: je eno samo, nespremenjeno prizorišce à strogo urejena in jasna dramska kompozicija. CASA: dramska zgodba se je morala zgoditi v casu enega dneva b.) Shakespeare pa se teh pravil ni drzal à vecje število oseb, obseznejše besedilo,… · Shakespearu je eno glavno dejanje premalo; okrog osrednjega dejanja zaplete še nekaj stranskih, nedeljivo povezanih z glavnimi osebami. · Prizorišce se pri njem od prizora do prizora spreminja (pri Hamletu 20x) · Enotnost casa Shakespeare ne pozna (dramska zgodba traja tedne, mesece) Monolog: Je oblika govora, izpoved; izrazit element notranjega dejanja, junakovih neposrednih odzivnosti na svet okoli sebe in v samem sebi. Shakespeare je monolog uporabil kot JUNAKOV PSIHOLOŠKO ZAPOVEDNI GOVOR. Hamlet 3 od vseh verzov izgovori v monologih (neodlocnost, omahljivost, osamljenost, izlocenost iz druzbe) Hamletov monolog: Hamletov monolog iz zacetka 3. dejanja "Biti, ne biti" (obstajati, ziveti, ne obstajati, umreti) Razlicne interpretacije: a.) monolog kot razmišljanje o samomoru b.) monolog kot razmišljanje o smrti sploh c.) razglabljanje o smiselnosti clovekove akcije Renesancno gledalisce:· Elzabetinsko gledališce: Shakespeare je pisal drame za gledališce svoje dobe - elizabetinsko gledališce. V tem gledališcu, katerega obcinstvo so bili mešcani, so bile priljubljene igre z napetimi prizori mucenj, dvobojev, umorov, spletk in ljubezni - snov je morala gledalce pretresti in ganiti z grozo in lepoto. To gledališce ni poznalo scene in kulis; imelo je le sleherne odrske rekvizite. Vse dogajanje je bilo osredotoceno na tekst in igralce. Igrali so samo moški. Slovenščina – Poklicna Matura 2003 Stran: 8
Shakesparovo gledališce: Igre so predvajali na razlicnih krajih in sicer v zaprtih prostorih in na prostem na trgih in vrtovih od sredine stoletja pa na gostilniških dvorišcih. Tedanje gostilne so imele ponavadi prostorno gledališce, okoli njega pa so bile 1 ali 2 nadstropne hiše z balkoni. Gledališka skupina je na dvorišcu postavila oder, gledalci pa so sedeli okoli njega ali pa na balkonu. Gledališca, ki so jih zaceli graditi kasneje so to gostilniško zasnovo ohranile. Vecina gledališc je bila okrogle ali osmerokotne oblike s tremi vrstami balkonskih sedezev, v sredini pa je bilo dvorišce s pokrovom, ki je sluzil za prihod vešcih sil. Oder je bil 1m dvignjen od tal in je segal globoko v dvorišce, tako da so ga gledalci lahko obdajali iz treh razlicnih smeri. Zadnja stena je imela dvoje ali vec vrat za prihod in odhod igralcev. Na zadnjem delu je bil tudi balkon, ki je bil namenjen za prizora na oknu. Podatke in kraj dogajanja so gledalci izvedeli iz besedila. Tudi svetlobnih efektov se niso posluzevali, vendar so se posluzevali z zvocnimi ucinki. Dvorišce in oder sta bila brez strehe in predstave so se zacenjale zgodaj popoldne. Njihovi kostumi so bili zelo razkošni. Shakespeare svoje drame ni delil na dejanja in znacilno za njega je da je uporabljal sinteticno dramsko tehniko. Dramsko dogajanje se je v celoti razvijalo na odru, le malo je bilo dogodkov, ki so bili postavljeni v preteklost. Delo: Romeo in Julija (Avtor: Shakespeare) Dogajanje se odvija v italijanskem mestu Veroni v 5 dneh. Dvoje veronskih plemiskih druzin, Montegovi in Capuletovi, je sprtih na zivljenje in smrt. Pobijajo se, kjer se le srecajo. Romeo iz druzine Montegovih se vendarle vtihotapi na ples h Capuletovim, sreca domaco hcer Julijo in zaljubita se na prvi pogled. Bil je prevzet od lepote 14-letne Julije. Vzplameni velika ljubezen, ki je prav nic na svetu ne more zadrzati, niti sovrastvo med druzinama ne. Znamenita je balkonska scena, ko drug drugemu izpovesta ljubezen. Porocita se v majhni cerkvivi brez prisotnosti sorodnikov in prijateljev. V nekem spopadu Capulet ubije Romeovega prijatelja, zato ga Romeo ubije in mora se skrivati. Julija se mora na pritisk starsev, ki ne vedo, da je ze porocena, proti svoji volji porociti z drugim, s Parisom, ki je v sorodu z veronskim knezom. Ker ima rada le Romea, si od duhovnika Lorenza nabavi mamilo, ki jo za 42 ur naredi mrtvo. Drugo jutro so vsi zalostni ob Julijini nenadni smrti. Romeo ne dobi pisma in izve od drugih, da je Julija mrtva. Kupi strup in se v grobnici nad njenim truplom zastrupi mislec, da je Julija res mrtva. Julija se pocasi zacne prebujati. Ko vidi, da je Romeo mrtev, a brez njega ne more ziveti, se sama zabode z nozem. Ljubimca v sovraznih okoliscinah ljubezni nista mogla uresniciti, zato sta se resila v smrt. Druzini pa se potem pobotata. 9. Protertantizem na Slovenskem: Reformacija je del Evropskega duhovnega in socialnega gibanja, ki traja od 13. do 16. stoletja. Reformacija se je, ob spremljajocih kmeckih uporih, razvila v upor proti srednjeveški katoliški cerkvi in fevdalni miselnosti v njej. Reformacija je vplivala na nastanek nacionalnih knjizevnosti! Tudi Slovenske, in sicer z zahtevo, da morajo biti cerkveni obredi vernikom razumljivi in da naj vsak vernik sam, v svojem jeziku, prebira Sveto Pismo. Pri nas traja doba reformacije od 1550-1600. Slovenski knjizevni jezik je utemeljil Primoz Trubar, hkrati pa je h knjiznemu delu pritegnil celo vrsto reformatorjev. Delovali so po nacrtih in usklajeno. Tiskali so verske knjige za ljudstvo in za protestantske pridigarje, tem so bili namenjeni tudi jezikovni prirocniki. Reformacija je potekala vzporedno s humanizmom, renesanso in kmeckimi upori kot gibanje, ki si je prizadevalo preobraziti versko zivljenje. Cloveka vraca k verskemu zivljenju in ga hoce podvreci bogu. Reformacija je poskus renesanse na cerkvenem podrocju, reforme v cerkvi. To gibanje imenujeno tudi protestantizem, pristase pa tudi evangelicane, ker je Martin Luther, opiral svoj navk na —cisti Kristusov navk, kakrsnega so zajemali neposredno iz evangelija. Razni pojavi v druzbenem in cerkvenem zivljenju so vzbujali nezadovoljstvo ljudskih mnozic: papez je s prodajo odpustkov vecal bogastvo, cerkvene ustanove so imele v lasti veliko zemlje in zivele brez dela od zuljev mescana in kmeta. Cerkev pa je sovrazils tudi posvetna gospoda, ki so zavistno gledali njeno bogastvo. Proti vsem tem je prvi nastopil leta 1517 nemski bogoslovni profesor iz Wittenberga v Nemciji Martin Luther, ki je napisal 92 tez. Zahteval je reformo v cerkvi. Nastopal je proti papezu, zahteval je vrnitev k pravi, neizkoriscevalski cerkvi. Odnose v cerkvi je treba vrniti na prvotno raven. Ena izmed zahtev je bila, naj vsak vernik bere sveto pismo v domacem, razumljivem jeziku, kajti tedaj so ga brali v latinscini. Martin Luther je biblijo sam prevedel v nemscino. Papez je Luthra izobcil iz cerkve, kar je se pospesilo to gibanje. Protestantska cerkev je odpravila potratnost v obredih, svete podobe, cescenje svetnikov in relikvij ter poenostavila bogosluzje. Reformacija pride tudi v Slovenijo, ker so bile razmere pri nas podobne kot v Nemciji. Iz tujine jo prinesejo studenti, rudarji, vojaki, trgovci. Luthrove navke so pri nas sprejeli mescani, plemstvo in tudi duhovniki. Kmecko ljudstvo pa novi veri ni kaj dosti zaupalo. Slovstvo slovenske reformacije se zacne z letom 1550, ko izideta prvi slovenski knjigi (Trubarjev Catechismus in Abecedarium). Zadnja protestantska knjiga izide leta 1595, s cimer se protestantsko slovstvo na Slovenskem konca. V zacetku je gibanje moralo biti tajno, delovanje se zacne v Ljubljani, pride pa preko Trsta. Slovenci dobimo prevod svetega pisma leta 1584. Pri Srbih pa del svetega pisma prevede Vuk Stefanovic Karadzic. Pred tem Srbi pisejo v ljudstvu nerazumljivem jeziku (zmes ljudskega jezika, starocerkvenoslovanscine in ruscine). V tem casu so ljudsko slovstvo odklanjali tako protestanti kot katolicani, niso cenili ljubezenskih pesmi, balad in romanc z ljubezenskimi motivi. Priznavali so samo nekatere iz cerkvene rabe prevzete pesmi. Slovstvene zvrsti so bile oblike pisanja, ki jih zahteva verski navk za cerkveno rabo. To so: prevod svetega pisma, odlomki iz svetopisemskih besedil, katekizmi, slovnica, slovar, zbirke pesmi, ki so verskega znacaja - himne, psalmi. Druzbeni in kulturni pomen slovenske reformacije je zelo velik. Protestantsko gibanje je bilo odlocilnega pomena za slovensko knjizevnost, ker je poudarjalo potrebo po splosnem branju biblije in tako se je slovenscina uveljavila v knjigi. Dokazali so, da je v slovenskem jeziku moc brati in pisati knjige. V svojih prevodih so se protestantski pisci zaradi pomankljivega znanja grscine in hebrejscine opirali predvsem na nemske prevode. V tem casu je nastala prva slovenska tiskarna, ki jo je leta 1575 ustanovil in vodil protestant Janz Mandelc. Protestantski pisatelji so pomembni tudi taradi svojim pesmaric. Mislili pa so tudi na slovensko solo. Prva solska knjiga za otroke je bila Kreljeva Otrocja biblija. Za jezik piscev je znacilno, da niso skrbeli za lepoto izraza. Namen njihovega pisanja je bil razumljivost za ljudstvo in zato niso iskali lepih, visokih besed. Vzbujali so slovensko narodno zavest v svojih predgovorih s poudarjanjem izrazov Slovenec, Slovenci, Slovan, poudarjali so povezanost s slovenskim jezikom. Protestantizem pa pri nas ni uspel, ker ni imel podpore v ljudskih mnozicah. Kmecko prebivalstvo je gibanje zavracalo, ker je bilo vera osovrazenega plemstva. Ima pa velik pomen, ker je slovensko ljudstvo s protestantizmom in kmeckimi upori prvic poseglo v politicno zivljenje. 10. Proti zidavi cerkva: avtor, protestantske ideje v besedilu: Primož Trubar Lotil se je drznega dela: jezik, ki še ni bil zapisan (in ki mu je moral poiskati crke) je zapisal v knjigi. Predvsem je bilo treba rešiti: I. Vprašanje jezika:v 16. stoletju je bila slovenšcina v narecja. Za svoj knjizni jezik pravi, da je ostal "kar pri kmeckem SLOVENSKEM jeziku, kakor se govori na Rašici, kjer sem se rodil". Vendar pa danes vemo, da je Trubar za knjizni jezik izbral govor, kakor je bil tedaj v rabi v Ljubljani in njeni okolici. Izbira je bila premišljena: Ljubljana je bila tedaj najvecje slovensko mesto in je poleg upravnega postajala tudi mešcansko, cerkveno in kulturno središce. V ljubljanskem govoru je prevladovala dolenjšcina, uveljavljali pa so se ze vplivi gorenjšcine --> vsebovala elemente z najvecjih in središcnih slovenskih narecij. Slovenščina – Poklicna Matura 2003 Stran: 9
Page 1 and 2: Uvod: Poklicna matura 2003 - Sloven
Page 3 and 4: 34. Jenko: Obrazi - V., VII., X. (
Page 5 and 6: Odgovori na vprašnanja - Književn
Page 7: 4. Biblija: nastanek Biblije, njena
Page 11 and 12: Delo: Na novega leta dan (Avtor: Sv
Page 13 and 14: Delo: Jevgenij Onjegin (Puskin) Zna
Page 15 and 16: 3. Iz srca svoja so kali pognale So
Page 17 and 18: 22. Dostojevski: Zločin in kazen:
Page 19 and 20: Levstiku se ne zdi jezik primeren,
Page 21 and 22: V tem Tavcarjevem romanu ima Izidor
Page 23 and 24: Johanaanova prava sovražnica je le
Page 25 and 26: Delo: Duma (Zupancic) Duma - najdal
Page 27 and 28: Nazadnje je pesem zaposlovala Janez
Page 29 and 30: Kosmac je vzbudil zanimanje s svoji
Page 31 and 32: Zbirke: Pesmi stirih - 1953, Prezgo
Page 33: 72. Dramatika po 2.svetovni vojni n

Poklicna matura 2003 – Slovenščina

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?