Poklicna matura 2003 – Slovenščina

srečna, in mu pravi, da zadnje leto ni prišel k materi na obisk, ker bi mu obisk vzel celo nedeljo in tudi ker bi bil zelo velik napor, če bi kupil
vozovnico, šel na avtobus in se vozil 2 uri.
2. odlomek
Pogovor Meursaulta s spovednikom. Spovednik hoče, da bi se Meursault pred smrtjo spovedal, vendar mu ta odgovori, da ima še zelo malo
časa, preden ga bodo obglavili, in da nima časa za Boga. Spovednik ga vpraša, zakaj ga kliče gospod, ne pa oče. Ta pa mu odgovori, da zato,
ker ni njegov oče. Meursault ne priznava posmrtnega življenja, zato zavrača duhovnikovo pomoč. Meursault se po daljšem času zopet
spomni svoje matere. Njegova zadnja želja je bila, da bi bilo mnogo gledalcev na dan njegovega obglavljenja in da bi ga sprejeli s kriki
sovraštva.
61. Smeri v slovenski književnosti po 2.svetovni vojni, povezane s predvojno književnostjo:
- nastaja v sedanjem casu
- motive jemlje iz kulturnega, druzbenega in politicnega zivljenja
- faze:
1.) 1945 - 1950: socialisticni realizem govori o junaskem borcu, graditelju socializma.
Jezik in slog sta realisticna.
2.) Po letu 1950 se zacne intimizem. Ustvarjalce zanima mali clovek (mestni in kmecki). Z njim romanticno socustvuje in se ukvarja z
njegovo socialno problematiko. Pisci uporabljajo vedno bolj moderne oblike, prosti verz, moderni roman in novelo. Tudi jezik in slog
postajata moderna: Bor, Kosmac, Mihelic, Minatti, Menart, Pavcek, Zidar, Potrc,...
3.) Okrog 1960: Na pisce vpliva SARTRE eksistencializmom (eksistenca = obstoj): clovek je le tisto, kar naredi iz samega sebe. Zato je
clovekova odgovornost zelo velika. Pojavita se knjizevnost odtujenosti (pisejo avtorji, ki jih je oblikovala vojna, so crnogledi, osamljeni).
Jezik postaja vedno bolj abstrakten: Zajc, Strnisa, Taufar, Zupan,...
Dokoncen razpad besedila in kompozicije pa predstavlja modernizem.
4.) 1965 - 1975. Literarna avantgarda: literatura je del absurdnosti. V njej ni vnaprej dolocenega smisla. Gre za svobodno igro s pomeni in
besedami: Salamun, Zagoricnik, Seligo, Jesih...
5.) Postmodernizem: ponovno se vzpostavijo trdnejse oblike, ki jih tako kot motive in teme jemlje iz literarne tradicije.
Po 2. svetovni vojni je nekaj casa se prevladovalo narodno osvobodilno pesnistvo. Pesniski jezik je bil preprost in jasen, slog realisticen. Po
letu 1950 pa govorimo o treh povojnih generacijah:
1.) 1948 - 1958. Razdelimo jo v 2 skupini:
a) Prevladujeta intimizem in subjektivizem. Pesniki pisejo osebno izpovedno poezijo o dozivetjih mladih v novem casu. Slog je vecinoma se
tradicionalen. Leta 1953 izidejo Pesmi stirih (Zlobec, Menart, Kovic, Pavcek). Poleg teh stirih pa v to skupino spadata se Minatti in Krakar.
b) L. 1958 izide Zajceva zbirka Pozgana trava. S tem se zacne poezija nasprotij. Odnos pesnikov do sveta je napet. Vladajo obup, absurd,
blizajo se eksistencializmu. Nov pesniski jezik noce biti niti lep niti logicen niti razumljiv.
Avtorji: Zajc, Strnisa, Taufer, ...
2.) Leta 1966 izide Salamunova zbirka Poker. Poezija postane breznamenska igra. Avtorji te generacije so zelo razlicni: Makarovic,
Grafenauer, Salamun,...
3.) Ustvarjajo pesniki s povsem razlicnimi slogi: Milan Jasih, Ivo Svetina, Milan Dekleva, Denis Ponis,...
62. Menart: Croquis (intimizem v povojni poeziji, analiziraj jezik in stil):
Janez Menart se je rodil 1929 v Mariboru. Po gimnaziji je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani (slavistika, primerjalna književnost).
Sprva je bil zaposlen pri Triglav filmu, nato pri RTV Ljubljana in do upokojitve pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Leta 1979 je prejel
Prešernovo nagrado.
Delo: Croquis - skica (Janez Menart)
Kratka obnova: pisatelj sedi v kavarni za marmornato mizo, katera je zelo mrzla. Poleg tega pa pije konjak. Ko se mu le ta po pomoti polije,
in kozarec ni vec poln, zacne s prstom risati po mizi. Luzica politega konjaka mu sluzi kot paleta, njegov prst pa mu sluzi kot copic. Na
marmornato mizo nariše hišo, do katere vodi stezica, poleg pa je se lepo dekle ki polezava v travi. Njegove sanje pa se razblinijo v trenutku,
ko pride natakar, pobriše njegovo mizo, ter s tem unici njegovo sliko. Na koncu pa jezen zaklice za natakarjem naj mu prinese še en kozarec
konjaka.
• Pesem Croquis je izšla v zbirki Casopisni stihi
• Sporocilo je, da je treba v zivljenju vztrajati
• Sestavljena je iz štirivrsticnic
• Rima je ABBA - oklepajoca
• Risba je simbol odtujenosti
• Slog je nemoderen
• Pesem je preprosta
• Gre za realisticno slikanje sveta
63. Pavček: Še enkrat glagoli (bivanjska tematika v pesmi, analiziraj jezik in slog):
Tone Pavcek se je rodil v Sv. Juriju pri Novem Mestu. Po gimnaziji je v Ljubljani studiral pravo. Sprva je bil novinar pri Ljudski pravici,
nato pri RTV Ljubljana, nekaj casa vodja Mladinskega gledalisca v Ljubljani, do upokojitve pa je bil urednik pri Cankarjevi zalozbi v
Ljubljani. Leta 1984 je prejel Presernovo nagrado.
Delo: Se enkrat glagoli (Tone Pavcek)
Pesem se enkrat glagoli je izsla prvic v zbirki Dediscina in je odziv oziroma vibracija na pesnikovo starejso pesem Glagoli (izsla je v zbirki
Ujeti ocean). Starejsa pesem je krajsa, saj ima le 3 kitice, medtem ko ima novejsa kar 6 kitic. Obe pesmi imata podoben, zasekan ritem in
izpeljane rime. Zanimiva je seveda uporaba glagolov (nedlolocnikov) v obeh pesmih. V prvi so izstopajoci: misliti, rusiti, rasti, biti, ljubiti,
plavati. V drugi pa: stati, molcati, jokati, dajati, znati, spati. Nedvomno prevladuje v prvi aktivisticna, v drugi pa pasivisticna naravnanost.
64. Kovič: Južni otok (iskanje idealitete, oblika pesmi):
Rodil se je 1931 v Mariboru. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, v Ljubljani pa je na filozofski fakulteti diplomiral iz primerjalne
knjizevnosti. Nekaj casa je bil novinar, do upokojitve pa je bil urednik pri DZS-ju v Ljubljani. Leta 1978 je prejel Presernovo nagrado.
Delo: motivika resignacije, obupa nad vsakdanjostjo, izpoveduje se preko podob in simbolov. V obliki uporablja tradicionalne kitice s
sposcenim ritmom in prostim verzom.
Slovenščina – Poklicna Matura 2003
Stran: 30