Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
OVO[TARSTVO Na ovo{tarnikot kaj Vasil Xekov, Stojakovo renata.naumovska@ffrm.org.mk<br />
Maslinkite rastat<br />
do odredena visina<br />
za polesna berba<br />
Ppikaznata so ppoizvodstvo i<br />
odgleduvawe waslinki na doktopot<br />
Vasil Xekov od gevgeliskoto<br />
selo Stojakovo zapo~nuva pped<br />
osuw godini. Toj pe{il svoeto lozje so<br />
beli sopti „swedepevka„ da gi iskopa~i<br />
popadi ppewnogu niskata cena na<br />
gpozjeto. Tuka se javuva negovata dilewa<br />
za toa {to da odgleduva. Vo opcija<br />
bile japonskite jabolka, kivite,<br />
waslinkite. Se pazbipa, glaven ppeduslov<br />
vo izbopot na kultupata bil<br />
ppoblewot so navodnuvaweto. Popadi<br />
toa, otpadnale kivite kako pastenie<br />
koe bapa wikpooposuvawe, iako se<br />
najlesni za ppoda`ba. Spoped Xekov,<br />
japonskite jabolka iwale wnogu niska<br />
cena i newale opganizipan otkup. Toj<br />
se pla{i i od lu|eto vo seloto koi bi<br />
wo`ele da wu gi bepat dpvcata. Zatoa,<br />
odlukata padnala za ppoizvodstvo<br />
na waslinki. „Newaw konkupencija vo<br />
nepospednata okolina, te{ko se kpadat,<br />
vo blizina e Lpcija so koja kowunicipawe<br />
okolu soptite koi se bapaat,<br />
a vo Dojpan iwa i ppepabotuva~ki<br />
kapacitet za waslinki“, veli Xekov.<br />
24 | MOJA ZEMJA<br />
Maslinkite baraat umeren veter<br />
Ovoj doktop iwa 200 dpvca ili pet<br />
dekapi so waslinki. Sadnicite gi zel<br />
od Lpcija. Kako wandapinite, i tie davaat<br />
pod vo svojata tpeta godina.<br />
Ppvata bepba ja iwal vo 2006 godina,<br />
koga sobpal 1.200 kilogpawi waslinki.<br />
Nivniot pod zavisi od vpewenskite<br />
uslovi nappolet, koga cvetaat kako<br />
dpvca. Tie bapaat blag do speden vetep<br />
(zna~i, da ne bide apsolutno<br />
wipno), no ne i bupni vetpovi. Isto<br />
taka, ne sakaat do`dovi vo vpeweto na<br />
cvetawe. Ova pastenie, veli Xekov, ne<br />
saka nitu ppisustvo na p~eli, za pazlika<br />
od kivite. Za niv, ppoblewati~ni<br />
se i wnogu visokite tewpepatupi<br />
koga se su{at wladite plodovi.<br />
Maslinkite se bepat vo oktowvpi<br />
ili noewvpi, zatoa {to podocna<br />
swpznuvaat i ne se dobpi za ppoda`ba.<br />
Ova e edno od petkite pastenija<br />
na koe wu odgovapa globalnoto<br />
zatopluvawe, {to }e ja podobpi kliwata<br />
vo zewjava. Tie bapaat da bidat<br />
nasadeni na povisoki westa i da ne<br />
bidat vo blizina na pe~ni kopita<br />
kade {to, ~esto pati, fa}a wagla.<br />
Isto taka, waslinkite ne sakaat<br />
podzewni vodi. Koga taa so svojot kopen<br />
}e doppe do vodata, po 20 do 30<br />
godini, toga{ se javuva ppviot ppoblew.<br />
Ova iskustvo gi ppinudilo<br />
Lpcite waslinkite da gi sadat na<br />
pidi{tata. Zna~i, kako kultupa se<br />
sadi na povisokite i powalku vetpoviti<br />
westa.<br />
Vo stpu~nosta okolu paboteweto,<br />
veli Xekov, ogpowna powo{ dobiva od<br />
svojot tatko, diplowipan zewjodelski<br />
in`enep. Se javuvaat sepiozni ppoblewi<br />
ppi ppocesot na pe`ewe (pezidbata),<br />
zatoa {to toa ne se u~i od<br />
kniga. „Mopa da se odi na tepen, da se<br />
izpe`e dpvceto i potoa da se uvidi<br />
gpe{kata. Se u~i od iskustvoto„, objasnuva<br />
ovoj stojakovec.<br />
„Maslinovata muva“<br />
go napa|a plodot<br />
Maslinkite se stavaat vo plasti~no<br />
bupe so ~ep. Bapaat ~esto<br />
ispu{tawe na vodata, deset do petnaeset<br />
pati, za da izleze gop~liviot<br />
vkus od waslinkata. Potoa, se stava<br />
seduwpostotna solena voda, koja se<br />
ppovepuva so jajce. Odnosno, se stava<br />
sol s# dodeka ppopadnatato jajce<br />
ne ispliva na povp{ina. Kolku podolgo<br />
stojat vo vakva voda, veli Xekov,<br />
tolku se podobpi za jadewe. Bojata<br />
na waslinkata zavisi od zpeeweto.<br />
Dokolku ppoizvoditelot saka<br />
zelena boja, toga{ tie se bepat popano.<br />
Cpnite waslinki se bepat najdocna<br />
vo pekoltata. Toj newa ppoblew<br />
so {tetnicite popadi postudenata<br />
kliwa za pazlika od Lpcija. Popadi<br />
toa, ppskaweto e winiwalno i na{ite<br />
waslinki, popadi ovoj fakt, se poekolo{ki<br />
od gp~kiot pod. Spoped Xekov,<br />
najgolew neppijatel na waslinkata<br />
e takanape~enata „waslinova<br />
wuva“, koja go napa|a plodot, go bocnuva<br />
i wu ppavi pana. Sepak, dobpata<br />
stpana e toa {to ne vipee vo zewjava<br />
popadi postudenata kliwa vo koja wuvata<br />
ne wo`e da ppe`ivee.<br />
Maslinkata `ivee i do 60 godini<br />
Ova pastenie e specifi~no za<br />
odgleduvawe vo zewjava zatoa {to za<br />
nego, s# u{te, newa litepatupa, a i<br />
ppofesopite od soodvetnite fakulteti<br />
ne ja poznavaat dobpo, veli<br />
doktop Xekov. Taa e pove}egodi{no<br />
dpvo, koe po 40 do 60 godini ve}e<br />
newa wo} na pa|awe. Zatoa, tpeba da<br />
se ppese~e i da se obnovi pasadot. Vo<br />
odnos na dpugite dpvja, iwa ppewnogu<br />
baven past. Nivnite gpanki se 35<br />
do 40 santiwetpi, no kako dpvo paste<br />
wnogu visoko. Xekov e ppinuden da ja<br />
pe`e i da ja dp`i do odpedena visina<br />
zapadi polesno bepewe. Za doktop<br />
Xekov, odgleduvaweto i odp`uvaweto<br />
na waslinkite ne e ppoblew. No, za<br />
sewejstvo koe newa egzistencija, nepotpebno<br />
e da se ~ekaat {est do seduw<br />
godini za ppviot uspe{en pod.<br />
T.S.
Change language