Moja zemja JANUARI (MK):Layout 1.qxd

YREDNI^KI ZBOR 

renata.naumovska@ffrm.org.mk 

Li~nosti koi ja odbeleàa 2008 

Spisanieto „Moja zewja” izleguva wese~no i e 

vo sopstvenost na Fedepacijata na fapwepi vo 

Republika Makedonija. Ppviot bpoj izleze kako 

opganizaciski bilten na FFRM vo appil 2003 

godina, a od dekewvpi 2006 godina se dist pi - 

bu ipa kako wese~no specijalizipano spisanie 

za zewjodelstvo i pupalen pazvoj. 

Moja zemja 

januapi 2009 

Izdava~: 

FFRM Medija 

Yl. Ligo Mixajlovski 

bp.3, 1000 Skopje 

tel / faks: 02/ 3099042 

e- mail: kontakt@ffrm.org.mk 

Bpoj na `-swetka: 

250-0050000485-38 

Banka dep.: Invest Banka 

Glaven i odgovoren urednik 

Renata Nauwovska 

renata.naumovska@ffrm.org.mk 

Urednik 

Todop Stoj~evski 

todor.stojcevski@ffrm.org.mk 

Marketing 

Blagoj~e Najdovski 

blagojche.najdovski@ffrm.org.mk 

Dragi ~itateli, 

Kpajot na sekoja godina vo wediuwite se odbeleùva 

so izbop na li~nosti na godinata. 

Awepikancite go izglasaa svojot ppetsedatel 

Bapak Obawa za li~nost na 2008. Bidej}i sakawe 

da bidewe kolegijalni so na{ite wediuwi, da 

go dadewe svojot ppedlog za na{iot sektop i 

ne sawo da gi ppedloìwe, nappotiv, toa {to 

swe edinstveni spisanija za zewjodelstvo vo zewjava, 

go dava ppavoto i da gi ppoglasiwe. 

Zna~i, lu|e koi ja odbeleàa ovaa godina ste 

Vie zewjodelcite, bidej}i Vie }e bidete ekonowskiot 

ppospepitet na Republika Makedonija. 

Vie ppivlekuvate wnogu wladi lu|e da si 

ja najdat idninata vo zewjodelstvoto, zatoa {to 

gi kopistite ppipodnite bogatstva na na{ata 

zewja i ponatawu ja pazubavuvate. Zatoa {to ste 

upopni, xpabpi, neskp{livi i zatoa {to }e 

uspeete. Vepuvaw vo Vas. 

Po~etokot na godinata e vpewe za novi 

celi i novi vizii. Nie vo pedakcijata iwawe sawo edna: da go podobpiwe 

Va{iot kvalitet na ìveewe. Sekoe patuvawe od iljada wilji 

po~nuva so eden ~ekop. Na{iot ppv ~ekop }e bide da po~newe so podobpuvawe 

na kvalitetot na ìvot na bapew eden od Vas, na bapew eden 

zewjodelec i da ppodolìwe ponatawu. Zatoa, powognete da ja ispolniwe 

na{ata vizija, da za~ekopiwe, da gi zavptiwe pakavite, zaedno 

da gi ppegaziwe te{kotiite i da postignewe uspex. 

Na slednata e-wail adpesa, napi{ete koi infopwacii najwnogu 

woàt da vlijaat za da Vi se podobpi ìvotot i pabotata, renata.naumovska@ffrm.org.mk 

Dotoga{ woite najiskpeni èlbi za uspe{na i bepi}etna 2009 godina. 

Pozdrav, 

Renata Naumovska 

Antoaneta Diwova 

antoaneta_dim@yahoo.com 

SODR@INA 

Lektor: 

Vepica Nedelkoska 

Novinari: 

Zlatka Pupkovi} 

Zopan Leopgiev 

Tpaj~e Stpoiwanski 

Qupka Kaw~eva 

\oko Danailov, pretsedatel 

na Federacijata na farmeri 

vo Republika Makedonija 

FARMERITE SE 

RESPEKTIRANI 

ÎNITELI VO 

OP[TESTVOTO 

8 

Stru~ni sorabotnici: 

dp. Melpowena Popovska 

w-p Viktop \awovski 

w-p Nada Kapaivanova 

d-p Mipe Petkovski 

doc. dp. Blagica Sekovska 

Sorabotnici: 

Mapija \o{eva Kova~evi} 

Igop Mi{evski 

Stojan Lazapov 

Qubinka Divjakovska 

Dizajn: Bpigada dizajn - Skopje 

Nezadovolstvo kaj 

odgleduva~ite na kravi 

vo skopsko 

KRAVARITE BEZ PARI, 

BEZ NADE@ I SO 

MNOGU DOLGOVI 

Edno poinakvo razmisluvawe 

OD INDUSTRISKO KON 

ZEMJODELSTVO SO DU[A 

29 

34 

Pe~ati: Ppopoint - Skopje 

Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, 

ppa{awa i kpitiki, Ve woliwe, da gi isppa}ate 

na wail adpesite navedeni vo gopniot desen 

agol na stpanicite. So toa }e vlijaete na kvalitetot 

na sodpìnata i }e dobiete infopwacii 

za va{e podobpo i pokvalitetno zewjodelsko 

ppoizvodstvo ili pazvoj na spedinata. 

Zatoa, pedakcijata na spisanijata „Moja zewja“ 

i „Toka Iwe“, Ve oxpabpuva, da ni pi{uvate 

Spisanieto e finansiski poddpàno od [vedskata agen ci ja za 

we|unapoden pazvoj. Ovaa powo{ se sostoi i od di pektno ppe - 

ne suvawe na iskustvata i znaewata od fapwepite vo [vedska na 

fapwepite vo Makedonija ppeku ppoektot Poddp{ka na zew - 

jodelskite zdpuènija vo Re pub lika Makedonija - SFARM.

EVROPSKA KOMISIJA 

Finansiskata kriza }e mu na{teti na zemjodelskiot pazar 

Ako sega{nata nestabilnost 

na cenite i uslovite 

na likvidnost preovladaat 

vo 2008/09 godina, vlija - 

nieto vrz posadenite ìta 

i proizvodi moè da bide 

tolku golemo {to }e do ve - 

de do naglo zgolemuvawe 

na cenite. Od druga st ra - 

na, seriozniot rast na cenite 

na hrana go zgolemi i 

brojot na neuhraneti lu|e 

vo svetot na 923 milioni 

pogpe{no ~uvstvo na sigupnost, objasnuva 

Konsepsion Kalpe, eden od avtopite 

na ovoj izve{taj. „Ako 

sega{nata nestabilnost na cenite i 

uslovite na likvidnost ppeovladaat 

vo 2008/09 godina, vlijanieto vpz posadenite 

ìta i ppoizvodi woè da 

bide tolku golewo {to }e dovede do 

naglo zgolewuvawe na cenite. Toa }e 

oslobodi i u{te posupova kpiza za 

xpana otkolku onaa koja se zabeleà 

neodawna“ veli Kalpe. „Finansiskata 

kpiza od izwinatite weseci gi zasili 

nadolnite dvièwa na cenite, 

ppidonese za nawaleni kpeditni pazapi 

i vnese pogolewa nesigupnost za 

izgledite za napednata godina, taka 

{to wnogu ppoizvoditeli donesuvaat 

wnogu konzepvativni odluki za 

sadewe,“ pe~e Kalpe. Spoped opganizacijata, 

najgolewa ppidobivka i podobpo 

ppoizvodstvo zabeleàle pazvienite 

zewji ~ii zewjodelci odgovopile 

na visokite ceni. No, fapwepite 

od zewjite vo pazvoj, ogpani~eni 

vo wo`nosta da nabavat sewenski i 

dpugiwatepijali, ne uspeale da ppoizvedat 

pove}e od voobi~aenoto. 

Kliwatskite ppoweni 

}e dovede do wnogu glad 

Milijarda 

lu|e gladni 

Svetskoto ppoizvodstvo na ìto 

i ìtni kultupi }e go sobopi dosega{niot 

pekopd. Vakvata situacija 

e pezultat na visokite ceni 

i zgolewenite povp{ini nasadeni 

so ovie kultupi, potvpduva Svetskata 

opganizacija za xpana (FAO). Kpatkopo~no 

gledano, spoped publikacijata 

za stoki „Fud Outluk“ (Pepspektiva 

na xpanata), ppoizvodstvo e dovolno 

obewno za da ja zadovoli iskopistenosta 

i toa }e powogne da se nadopolnat 

wnogu nawalenite globalni 

pezepvi. No, Agencijata ppeduppeduva 

deka finansiskata kpiza }e 

iwa negativno vlijanie vpz zewjodelskiot 

sektop vo wnogu zewji, 

vklu~uvaj}i gi onie {to se vo pazvoj. 

Pogolema nesigurnost 

Ovogodi{nata ètva i padot na cenite 

na xpana ne tpeba da sozdavaat 

4 | MOJA ZEMJA 

Implikacii za siroma{nite 

Sepiozniot past na cenite na xpana 

go zgolewi i bpojot na neuxpaneti 

lu|e vo svetot na 923 wilioni. Poniskite 

we|unapodni ceni na stokite 

ne se ppeto~eni vo poniski 

dowa{ni ceni na xpanata vo pove}eto 

zewji so niski ppixodi. „Postoi vistinski 

pizik deka kako posledica na 

wowentalnite svetski ekonowski 

ppoblewi, lu|eto }e wopa da go nawalat 

konzuwipaweto na xpana i 

bpojot na gladni bi se zgolewil 

u{te pove}e,“ utvpduva Kalpe. 

Dolgoro~ni predizvici 

Svetskoto zewjodelstvo se soo~uva so 

sepiozni dolgopo~ni ppa{awa i ppedizvici 

koi tpeba itno da se pazgledaat, 

se veli vo izve{tajot. Ova gi 

vklu~uva i ogpani~uvawata so zewji{te 

i voda, niskite investicii vo 

pupalnata infpastpuktupa i zewjodelskite 

istpaùvawa, skapite zewjodelski 

peppowatepijali vo odnos na 

cenite dipektno na fapwa i walata 

ppisposobenost kon kliwatskite 

ppoweni. Za da se ppexpani svetskoto 

naselenie od nad devet wilijapdi 

lu|e do 2050 godina (okolu 6 wilijapdi 

denes), ppoizvodstvoto na 

xpana wopa da se duplipa. Popastot 

na naselenie }e se pojavi najwnogu vo 

zewjite vo pazvoj i vo upbanite spedini. 

Isto taka, nawalenata pabotna 

sila vo pupalnite oblasti }e 

wopa da bide wnogu poppoduktivna. 

Ova }e bapa pove}e investicii vo zewjodelstvoto, 

wexanizacijata, tpaktopite, 

puwpite za voda, kowbajnite 

za ìto, posposobni i poobu~eni 

zewjodelci, kako i poefikasni sinxipi 

na nabavki.


EU zadovolni od progresot za iskoristuvawe na IPARD 

Makedonija uspe{no 

gpabi kon evropskite pari 

Pretstavnici na Evropskata Unija velat deka Republika Makedonija ne 

docni vo iskoristuvaweto na sredstvata od IPARD i deka nema direktna 

indikacija deka zemjata }e zagubi od fondovite. No, ova ne zna~i deka ne 

treba da se pravat napori za zabrzuvawe na procesot 

Na{iot ppogpes kon vospostavuvawe 

na IPARD e uspe{en dokolku 

se spopedi so akcioniot 

plan za vospostavuvawe na ovie 

stpuktupi, a se odnesuvaat na finalizipawe 

na intepnite ppocedupi, 

novite vpabotuvawa, obuki i sli~no. 

Vakvata konstatacija be{e istaknata 

na tpetiot sostanok na Kowitetot 

za sledewe na IPARD so 

site klu~ni u~esnici vo zewjodelstvoto, 

koj se odpà vo noewvpi. 

Sepak, vakvata ppocenka na 

ppetstavnicite na EY e sppotivna 

na javnoto wislewe za iskopistuvawe 

na spedstvata, spoped koe 

na{ata zewja docni vo vospostavuvaweto 

na sistewite, vo podgotovkata 

na zewjodelcite i taka natawu. Ministepstvoto 

za zewjodelstvo, {uwapstvo 

i vodostopanstvo obpazloì 

deka vakvata situacija se javuva popadi 

neppavilnoto infopwipawe od 

wediuwite i dpugite subjekti vo zewjodelstvoto. 

Ppetstavnicite na EY napowenaa 

deka akpeditacijata na Agencijata 

za finansiska poddp{ka na zewjodelstvoto 

i pupalniot pazvoj e 

dolg ppoces, vo koj i dpugite zewji 

- ~lenki iwaat iskustvo na docnewe. 

No, sepak, ova ne zna~i 

deka tpeba da se odnesuvawe pelaksipano, 

tuku nappotiv, 

ppetstoi pepiod na podgotovka, 

kako na instituciite, 

taka i vo zewjodelskiot sektop. 

Podgotovkata tpeba da 

se odnesuva na individualnite 

zewjodelci, koi se so 

powal kapacitet za aplicipawe 

i apsopbipawe na 

ovie spedstva spopedeno so 

ppepabotuva~kite kapaciteti, 

a iwaat intepes za 

wepkata - investicii vo 

zewjodelskite stopanstva 

(stanuva zbop za 

kopistewe na 12,7 wilioni 

evpa evpopski 

papi ili ppibli`no 

17 wilioni evpa 

vkupni spedstva za 

poddp{ka na ovaa 

wepka). Ppetstavnikot od Sekpetapijatot 

za evpopski ppa{awa potencipa{e 

deka nacionalnata akpeditacija 

}e bide vo tekot na 2009 godina, 

a za onaa {to se napekuva 

„Evpopska akpeditacija„ se o~ekuva 

da bide do kpajot na ovaa godina. 

Zewjodelci, papite ~ekaat na Vas! 

So cel waksiwalno da se iskopistat 

papite, Ministepstvoto 

po~nalo so wediuwska kawpawa. Vo 

ovie aktivnosti }e u~estvuva i Fedepacijata 

na fapwepite vo Republika 

Makedonija ppeku svoite kancelapii, 

kopistej}i gi i wpeàta 

na èni-fapwepi, wpeàta na wladi 

fapwepi, FFRM sovetodavnata wpeà, 

ppeku pi{anite spedstva, veb-stpanicata 

na FFRM, ppezentacii vo 

pupalnite spedini i sli~no. Vpewenskata 

pawka na FFRM za ovie 

aktivnosti e ppedvidena da 

otpo~ne vo ppvata polovina 

na slednata godina. 

Na kowitetot be{e objasnet 

i ppocesot na vospostavuvawe 

na Edinstveniot pegistap na 

zewjodelski stopanstva, bez koj ne 

woè da se kopistat spedstva od ppvata 

wepka od IPARD ppogpawata. 

Site zewjodelci koi }e aplicipaat 

za ovaa wepka wopa da bidat evidentipani 

vo Edinstveniot pegistap 

na zewjodelski stopanstva na MZ[V. 

Toj e ve}e funkcionalen, no ne e 

softvepski dopaboten. Registapot 

}e powogne vo podobpo 

kpeipawe na zewjodelskata politika 

i vo adwinistpativnata 

kontpola na Plate`nata agencija 

za pealizacija na wepkite, 

odnosno ppi ppovepkata dali 

podatocite vo aplikacijata za 

IPARD soodvetstvuvaat so 

podatocite vo pegistapot. 

Llavnata popaka od IPARD 

kowitetot, vo koj ~lenuva i 

FFRM, be{e da se infopwipa 

celata javnost za site ppocesi 

povpzani so ovaa ppogpawa 

i vo sledniot pepiod, 

wnogu da se paboti na izgpadba 

na instituciite 

i da se paboti so site potencijalni 

kopisnici 

na IPARD spedstvata 

vo nasoka na nivno infopwipawe 

i educipawe. 

Marija \o{eva 

Kova~evi} 

JANYARI 2009 | 5

Farmerite se re 

~initeli vo op{t 

INTERVJY 

\oko Danailov, pretsedatel na 

Federacijata na farmeri vo Republika Makedonija 


Pred nas e godina, koja za àl, 

ja po~nuvame so kriza vo re~isi 

site sferi na ìveeweto. Dali 

}e ja po~uvstvuvaat i zemjodelcite 

i ako odgovorot e potvrden, 

toga{ kako da go onevozmoìme 

ili ublaìme udarot na kri za - 

ta? Moè li predlozite na Vladata 

da bidat eden vid odbrana 

za zemjodelcite i {to pravi 

FFRM na toj plan? 

Nevozwo`no e kpizata da go zaobikoli 

zewjodelstvoto. Toa e sektop koj 

te{ko egzistipa i vo nopwalni uslovi 

na pabotewe. Zewaj}i go ppedvid 

faktot deka ppofitot od ppiwapnoto 

ppoizvodstvo vo zewjodelstvoto e 

wnogu wal, a obptot na spedstva e baven, 

walku woè da se stopi vo pogled 

na zgolewuvawe na intenzitetot na 

ppoizvodstvoto. Ostanuva sawo da se 

vlijae na osovpewenuvaweto i opganizipaweto. 

Mopa da se paboti wnogu 

pove}e na vospostavuvaweto ped i 

ppavila vo zewjodelskiot sektop, koi 

}e bidat po~ituvani od site u~esnici. 

Staptot na naplatata na pepsonalniot 

danok vo zewjodelstvoto vo 

2008 godina dopolnitelno go zgolewi 

ppitisokot vpz zewjodelcite, osobeno 

zatoa {to vo zakonot stoe{e nepealen 

ppocent kako osnova za ppe- 

FFRM mora da stane neodminliv subjekt vo 

zemjodelskiot sektor preku koj instituciite 

}e gi dobivaat site sugestii od terenot vo 

funkcija na uspe{na realizacija na strategijata 

za razvoj na zemjodelskiot sektor

lagojche.najdovski@ffrm.org.mk 

swetuvawe. Na bapawe na FFRM, Ministepstvoto 

za finansii nappavi kopekcii 

vo Zakonot i so po~etokot na 

2009 godina, ppeswetkata na pepsonalniot 

danok vo zewjodelstvoto }e se 

svede na pealni osnovi. Sepak, edno e 

sigupno: zewjodelcite wopa bpzo i 

silno da se opganizipaat za da ne bidat 

ppedwet na wanipulacii i iskopistuvawe 

od stpana na tpgovcite i 

otkupuva~ite, koi vo iwe na ppofitot, 

gi iskopistuvaat newilospdno. 

Danilov paskaùva za 

istopiskata obpabotka na 

vinoto vo Muzejot na vinoto 

pektirani 

estvoto 

Vie ste prv ~ovek na FFRM. So 

kakvi predlozi }e izlezete vo odnos 

na subvencioniraweto na zemjodelcite 

vo 2009 godina i zo{to 

nastapuvate so tie predlozi? 

- FFRM cela godina ja slede{e 

pealizacijata na subvenciite. Sekoga{ 

koga se javuva{e odpeden ppoblew na tepenot, 

peagipavwe i bapavwe pe{enie 

ppeku MZ[V. Po zavp{uvaweto na pokot 

za ppijavuvawe ppeku pegionalnite 

kancelapii, bea iskontaktipani site 

zdpuènija-~lenki na Fedepacijata i 

be{e pobapano da se iznesat site 

ppoblewi i ppedlozi za subvenciite 

za 2009 godina. Vpz osnova na ovie peakcii, 

FFRM izpaboti ppedlog-ppogpawa 

za pasppedelba na subvenciite 

vo 2009-ta i taa e dostavena do MZ[V. 

Dali zemjodelcite se podgotveni 

da apliciraat za pari 

od IPARD? [to treba da se 

stori za da gi podgotvime za 

ovoj predizvik i kako FFRM }e 

se postavi kako organizacija? 

- Za àl, wopa da konstatipaw 

deka wnogu wal ppocent na zewjodelci 

se podgotveni za aplicipawe i kopistewe 

na ppetppistapnite fondovi 

od EY ppeku IPARD ppogpawata. 

Yviduvaj}i go ovoj fakt, FFRM planipa 

da opganizipa edukativni obuki 

za zewjodelcite, a vo obu~uvaweto 

}e bidat vklu~eni site pesupsi na 

Fedepacijata, kako i del od sovetnicite 

na Agencijata za pottiknuvawe 

na pazvojot na zewjodelstvoto so 

koi iwawe vospostaveno intenzivna 

sopabotka. Sekako, seto ova e vo koopdinacija 

so MZ[V i Agencijata za 

finansiska poddp{ka vo zewjodelstvoto 

i pupalniot pazvoj. 

Imame nekolkumese~na kriza 

vo edna mlekarska kompanija. 

Kako ja re{avame i {to da se 

napravi za toa da ne se povtoruva 

i vo drugi segmenti? 

- Finansiskata kpiza vo vtopiot po 

golewina otkupuva~ki kapacitet vo R. 

Makedonija ppedizvika wle~na kpiza 

vo celiot sektop. Ova osobeno dojde 

do izpaz po eden pepiod koga wlekapstvoto 

zede zawav, a fapwepite wnogu 

investipaa vo sto~en fond i osovpewenuvawe 

na objektite. Sega se dovedoa 

i vo situacija da go ppedavaat 

wlekoto za niski ceni i so nepedovna 

isplata. FFRM, ppeku svojot ppegovapa~ki 

tiw, dipektno se vklu~i vo 

pe{avaweto na ppoblewot, a fapwepite 

pokaàa waksiwalno pazbipawe 

vo pogled na nadwinuvaweto na sostojbata. 

Vakvi ppoblewi }e iwawe s# 

dodeka ne vospostaviwe ped vo site 

sektopi, a pelaciite za sopabotka 

wopa da bidat pegulipani so pisweni 

dogovopi koi }e gi zewaat ppedvid intepesite 

na obete stpani. Popadi 

tie ppi~ini, zewjodelcite tpeba da se 

opganizipaat vo zewjodelski koopepativi 

koi }e ppoizlezat od ~lenovite 

na sawite zdpuènija i ppeku niv }e gi 

ostvapuvaat site nabavki za ppocesot 

na ppoizvodstvo, no }e se pe{i i ppoblewot 

okolu plaswanot ppeku opganizipana 

ponuda na pazapot. 

Va{a vizija za Federacijata 

na farmeri kako organizacija 

koja gi zastapuva, lobira i gi informira 

zemjodelcite? 

- Za spe}a, zewjodelcite vo Makedonija, 

so postoeweto na FFRM, iwaat 

opganizacija koja se gpiì za nivnite 

ppoblewi, gi aktuelizipa i 

pe{ava vo pawki na wo`nostite. Postavenosta 

na Fedepacijata e takva {to 

se te`nee, kolku {to e wo`no, taa da 

JANYARI 2009 | 7 

▼

INTERVJY 


▼ 

bide poppisutna na tepenot so ~lenstvoto. 

Za pouspe{no funkcionipawe, 

potpebno e zajaknuvawe na kapacitetite 

na lokalnite zdpuènija i nivno 

poaktivno u~estvo vo paboteweto 

na FFRM. Vo wowentov, FFRM iwa 

~etipi pegionalni kancelapii, a zapadi 

ppibliùvawe kon ~lenstvoto, 

planipa da otvopi novi kancelapii vo 

dpugi pegioni. FFRM wopa da stane 

neodwinliv subjekt vo zewjodelskiot 

sektop ppeku koj instituciite }e gi 

dobivaat site sugestii od tepenot vo 

funkcija na uspe{na pealizacija na 

stpategijata za pazvoj na zewjodelskiot 

sektop. Instituciite wopa sekoga{ 

dobponawepno da gi ppifa}aat kpitikite 

od zewjodelcite, zatoa {to 

sawo taka }e woè nivnata pabota da 

dade waksiwalen efekt. Vo pogled na 

pazvojot na zewjodelstvoto vo pegionot, 

FFRM kako lidepska opganizacija 

vo zewjodelskiot sektop na Balkanot, 

opganizipa i takanape~ena „Balkanska 

wpeà na zewjodelski asocijacii„, 

ppeku koja na ppoblewite vo 

zewjodelstvoto }e iw se ppistapi na 

povisoko nivo, vo funkcija na zgolewuvawe 

na konkupentnosta na pegionot 

vo ppoizvodstvoto na xpana. 

Federacijata na farmeri ima 

svoj pretstavnik vo sedi{teto 

na Evropskata Unija - Brisel. 

Dali i toj }e lobira i }e gi pretstavuva 

interesite na na{ite 

farmeri vo Evropa? 

- Otvopaweto kancelapija na FFRM 

vo Bpisel e vo funkcija na navpeweno 

i ppavilno infopwipawe na 

na{ite zewjodelci za sostojbite vo EY 

i podgotovka za pepiodot {to n# 

o~ekuva. Navpewenoto infopwipawe 

e od isklu~itelno zna~ewe zatoa 

{to nepodgotvenosta na zewjodelcite 

woè da ppedizvika golewi ppoblewi 

vo sektopot, osobeno dokolku 

tie ne se svesni za ppedizvicite i 

konkupencijata {to gi o~ekuva. 

Na{iot ppetstavnik tekovno }e n# infopwipa, 

a nie }e gi pposleduvawe tie 

infopwacii do na{eto ~lenstvo. 

T. Stoj~evski 

Personalecot 

na realni osnovi 

Staptot na naplatata na pepsonalniot 

danok vo zewjodelstvoto vo 

2008 godina dopolnitelno go zgolewi 

ppitisokot vpz zewjodelcite, osobeno 

zatoa {to vo zakonot stoe{e nepealen 

ppocent kako osnova za ppeswetuvawe. 

Na bapawe na FFRM, Ministepstvoto 

za finansii nappavi kopekcii 

vo Zakonot i so po~etokot na 

2009 godina, ppeswetkata na pepsonalniot 

danok vo zewjodelstvoto }e 

se svede na pealni osnovi 

Poraka do ~lenovite, kolegite i site 

zemjodelci vo dràvata, kako i do 

instituciite na sistemot? 

Zewjodelstvoto, vepojatno, e edinstveniot 

sektop vo RM vo koj woè da 

o~ekuvawe pazvoj i koj woè da apsopbipa 

golew del od nevpabotenite 

gpa|ani. Popadi tie ppi~ini, 

toj tpeba sekoga{ da bide vo ppv 

plan i da wu se posvetuva najgolewo 

vniwanie. Iako 2008 godina, vo globala, 

ne be{e godina od koja }e bidat 

zadovolni ppiwapnite ppoizvoditeli, 

nie wopawe da ppodolìwe 

vo napopite za ostvapuvawe na ppavata 

i uspe{nosta na sekoj zewjodelec 

vo Makedonija. Pokpaj pizikot 

{to go nosi zewjodelskoto ppoizvodstvo, 

gi oxpabpuvaw site zewjodelci 

da opstojat vo svoite napopi, 

so vetuvawe deka }e stopiwe s# za 

tie da stanat pespektipan ~initel 

vo op{testvoto, onaka kako {to 

zasluùvaat. 

Na site iw poèluvaw uspe{na i 

bepi}etna 2009 godina, so èlbi za 

pogolewi uspesi. Zaedno do uspex! 

Zewjodelstvoto, vepojatno, e 

edinstveniot sektop vo RM 

vo koj woè da o~ekuvawe pazvoj 

8 | MOJA ZEMJA

enata.naumovska@ffrm.org.mk 

Stravuvawa kaj odgleduva~ite na ovci 

OVÂRSTVO 

Dali HASSP }e bide 

„kasap“ za ov~apstvoto? 

So XASSP 

newa 

kowppowis 

HASSP e sistem za 

bezbednost na hrana, vo 

koj ne postoi mo`nost 

za kompromis okolu 

bezbednosta, odnosno 

proizvedenata hrana 

mora da bide bezbedna, 

velat od Upravata za 

veterinarstvo 

Odgleduva~ite na ovci 

stpavuvaat deka voveduvaweto 

na XASSP standapdite 

}e go zagpozi 

nivniot opstanok i }e 

bide ppe~ka za pazvoj na sto~apstvoto 

vo zewjava. Spoped Todop~o 

Mu{evski, ppetsedatel na Nacionalniot 

sojuz na odgleduva~i na 

ovci, voveduvaweto na ovie standapdi 

}e dovede do nawaluvawe na 

bpojot na odgleduva~i i na gpla. 

„XASSP standapdite se naweneti 

za wlekapnicite, a naw tpeba da ni se 

dozvoli ppoizvodstvo na wakedonskoto 

sipewe vo wandpite. Osven 

toa, site wlekapnici koi ppoizveduvaat 

wle~ni ppoizvodi pabotat 

vo tekot na godinata, a sitnite fapwepi, 

ppoizveduvaat sawo nekolku 

weseci. Ottuka, newa logika walite 

fapwepi da investipaat vo standapdi“, 

naveduva Mu{evski. Spoped 

nego, wnogu se visoki i dava~kite za 

iwplewentipawe na ovie standapdi 

na fapwa. Zatoa, kako {to veli ppetsedatelot 

na ovoj Sojuz, sekoja wandpa 

tpeba da gi zadovoli op{tite standapdi 

za ppoizvodstvo na wle~ni 

ppoizvodi spoped Ppavilnikot za 

kvalitet na wle~nite ppoizvodi, 

bez da se iwplewentipaat XASSP 

standapdite kaj sitnite odgleduva~i 

na ovci. 

Od Yppavata za vetepinapstvo velat 

deka XASSP e sistew za bezbednost 

na xpana, vo koj ne postoi 

wo`nost za kowppowis okolu bezbednosta, 

odnosno ppoizvedenata xpana 

wopa da bide bezbedna. „Koga se zbopuva 

za kvalitet, za nego woè da se 

kaè dali ppoizvodot e so dobap 

ili newa kvalitet. No, ne woè da se 

dozvoli nekoj ppoizvod da bide nebezbeden“, 

veli Blaò Janevski od 

Yppavata. Spoped nego, ne e ppoblew 

iwplewentacijata na ovie standapdi, 

tuku dokuwentipawe na sistewot 

za kontpola (vodewe ppocedupi i 

evidenija). Pogolew ppoblew e infpastpuktupata 

kaj walite wandpi 

koi tpeba da gi zadovolat bazi~nite 

stanapdi za bezbednost. Ppiwep, objektot 

wopa da bide od cvpsta gpadba, 

da iwa lesno ~istlivi podovi i yidovi, 

vpabotenite da vodat li~na xigiena 

i da iwaat sanitapni kni{ki, 

pedovno da se ~isti i dezinficipa 

i da newa vkpstuvawe na pati{tata 

na ~istoto i ne~istoto vo sawiot 

ppoces na pabotewe. Od dpuga stpana, 

na~inot na koj }e se postigne standapdot 

e fleksibilen. „Bezbednosta 

na xpanata e genepalna cel, a XASSP 

e sawo eden sistew za postignuvawe 

na ovaa cel. Na nivo na Evpopa, postojat 

t.n. tpadicionalni ppoizvodi, 

za koi tpeba da se dokaè deka se specifi~ni 

za odpedena pegija, deka se 

konziwipani vo podolg istopiski 

pepiod i seto toa da bide dokuwentipano“, 

veli Janevski. Spoped nego 

i vo odnos na tpadicionalnoto ppoizvodstvo, 

dozvoleni se odpedeni otstapuvawa, 

no ne da se zagpozi bezbednosta 

na xpanata. Ppiwep, naveduva 

Janevski, vo Italija, vo odpedena 

pegija se ppoizveduva sipewe vo 

pe{tepa i ppitoa e dozvoleno da se 

kopistat odpedeni tpadicionalni 

wetodi na pabota, no tie ne tpeba da 

ja zagpozat nejzinata bezbednost. 

S. Lazarov, FFRM Ko~ani 

T. Stoj~evski 

JANYARI 2009 | 9

STOÂRSTVO 

Nezadovolstvo kaj odgleduva~ite na kravi 

Kravarite bez pari, bez n 

Alekso Josifovski, 

selo Kadino 

GI PRODAVAME KRAVITE 

Sto~arite se nezadovolni 

od indolentniot 

odnos na dràvata kon problemot 

so neotkupuvawe na 

mlekoto, od niskata otkupna 

cena, poradi neotkupuvaweto 

na mlekoto od mlekarnicite 

i poradi prinudnoto kolewe 

na sto~niot fond 

Mlekoto koe go ppoizveduvawe ne go 

otkupuva nitu edna wlekapnica vo Makedonija. 

Toa e na{iot glaven ppoblew. Ppetxodno, 

wlekoto go ppedavav i vo bitolskata 

i vo skopskata wlekapnica 

„Svedwilk“. No, bitolskata wlekapnica 

isppati dopis deka ve}e newa da go otkupuva 

wlekoto od ppoizvoditelite vo 

skopsko-kuwanovskiot pegion, 

a popadi ppewnogu niskata 

cena i neispla}aweto 

od 

stpana na skopskata 

wlekapnica, 

jas saw 

ne go ppedavaw 

wlekoto. 

Se u{te 

~ekawe papi 

od wlekoto 

{to swe go 

ppedale vo wlekapnicite. 

Bitolskata wlekapnica 

newa isplateno za noewvpi. No, se pojavi 

i dpug sepiozen ppoblew. Vo oktowvpi, 

vo ovaa wlekapnica, dadov 

okolu 4 do 5 toni wleko. I ako, na ppiwep, 

tpeba{e da zewew okolu sto iljadi 

denapi, tie wi isplatija sawo okolu 

20 iljadi. Zna~i, ostanatiot del od 

papite gi zadpàle na iwe pepsonalen 

danok. Ova ne se to~ni bpojki, no go otslikuvaat 

ppocentot koj go zadpàle. 

Ova e ppi~inata za toa {to gi ppodavawe 

kpavite. Iwav 36, a ppodadov pet 

kpavi. Vo najdobpi uslovi, ppoizveduvav 

do 400 litpi dnevno, a sega, popadi 

peducipawe na xpanata, kpavite davaat 

okolu 150 do 200 litpi. Mlekoto go 

ppepabotuvaw vo sipewe i go ppodavaw 

sawo ako nekoj dojde dowa. Ppetxodno, 

zewav kpedit i vpa}aw po 40.000 denapi 

wese~no. So kpeditot kupiv xpana za 

kpavite i ja obnoviv stapata wexanizacija. 

No, ppoblew e vpa}aweto na kpeditot. 

Bidej}i ne ni se otkupuva wlekoto, 

}e ja izgubiwe i subvencijata od 

2.5 denapi za litap wleko. 

Ramu{ Sali, selo Idrizovo 

SITE PRODAVAAT MLEKO 

NA GRA\ANITE 

Bitolskata wlekapnica, bez 

logi~no objasnuvawe, go ppekpati 

otkupot na wleko. Sega, stote litpi, 

gi ppeppabotuvaw vo sipewe i toa 

stoi. Ppoblew ppetstavuva i toa 

{to gi izgubiv lu|eto na koi iw ppodavav 

wleko po dowovite. Sega, tie ne 

go otkupuvaat wlekoto, iako poleka 

se obiduvaw da ja vpataw nivnata dovepba. 

Isto taka, se pojavi i wnogu golewa 

konkupencija od site dpugi odgleduva~i 

na kpavi, koi go ppodavaat 

wlekoto na gpa|anite. Kako 65- 

godi{en zewjodelec newaw enepgija za 

nosewe na wlekoto i zatoa, pe{iv da 

se ppeopientipaw kon wlekapnicite. 

Ve}e pazwisluvaw za ppodavawe na 

kpavite, iako od niv ìvee woeto 

pet~elno sewejstvo. 

Du{an Tanevski, naselba Drma 

„BITOLSKA“ GO PREKR[I 

DOGOVORENOTO 

Poslednite desetina godini, wlekoto 

go davav vo kapacitetite na bitolskata 

wlekapnica. Bev vepen koopepant, 

no tie, bez nikakvo izvestuvawe, 

ja ppekpatija sopabotkata. 

Eden den wi se javija i wi pekoa deka 

tpeba da si go zewaw pe{enieto so koe 

wi kaùvaat deka newa ve}e da otkupuvaat 

wleko. Tie, spoped dogovopot, 

se dol`ni da ne izvestat 60 dena 

pped da go paskinat dogovopot, a ne 

izvestija sawo dva dena popano. Vo 

we|uvpewe, jas kupiv kosa~ka za tpeva 

i u{te dve kpavi za da go obnovaw 

stadoto. So ova ppoblewite se nataloìja 

- tpeba da vpa}aw kpedit, a 

vo istovpewe, da obezbedaw xpana za 

kpavite i xpana za sewejstvoto. 

SA[O TEVDOVSKI, VETERINAR OD KADINO 


Se uni{tuva 

sto~niot fond 

vo Makedonija 

Vo op{tina Ilinden, nekade vo 2002 godina, iwa{e okolu 1.900 gpla kpavi. 

Lani, spoped statitiskata so koja paspolagaw, se nawalija na 1.350 gpla. Lodinava, 

nivniot bpoj u{te pove}e se nawaluva i woèbi }e bide pod iljada 

gpla. Se pazbipa deka gi uni{tuvaat kpavite popadi neotkupuvawe na wlekoto, 

niskata cena i wa~ewe na ppoizvoditelite. 

Dragan Risti}, selo Mralino 

SE UNI[TUVA 

KRAVARSTVOTO 

Letovo, pped da se slu~i ovaa 

kpiza so wlekoto, iwav dvaesetina 

gpla. Mopav da gi ppodadaw i sega 

iwaw sawo 8 kpavi. Mopaw da gi ppodadaw 

kpavite oti nikoj ne go otkupuva 

wlekoto ili pak, dava ppewnogu 

niska cena za nego. So toa se zagpozuva 

na{ata egzistencija. Zatoa, 

odaw kon plansko zasu{uvawe na kpavite 

i gi ppodavaw za weso. No, i tuka 

se javuva ppoblew so wnogu niskata 

cena na kpavite popadi toa {to


ade` i so mnogu dolgovi 

site gi nudiwe na pazap vo isto vpewe. 

Sepak, so ppoda`bata na kpavite 

gi nawaluvaw dolgovite (se pazdolùvaw), 

gi ppekpatuvaw wo`nite 

tpo{oci i zewjodelski waki. Za eden 

den „~istaw“ po edna i pol kpava za 

da gi vpataw dolgovite. Dupi se sownevaw 

dali po ppoda`bata na site 

gpla }e uspeaw da gi vpataw site dolgovi. 

So ova se uni{tuva fapwata. 

Objasnuvawata na bitolskata wlekapnica 

za neotkupuvawe na wlekoto 

ne se osnovani, zatoa {to tie i ppetxodno 

go tpanspoptipaa wlekoto od 

Skopje i Kuwanovo do wlekapnicata, 

a newaa ppoblew. Isto taka, ne e 

to~no deka swe davale nekvalitetno 

wleko, zatoa {to tokwu taa wlekapnica, 

ppetxodno, od kaj nas go otkupuva{e 

celoto wleko. Tpeto, wlekapnicata 

iwala vetepinapni inspekcii 

i kontpoli. 

Koga }e se spopedat subvenciite 

{to gi dobivawe od dpàvata so papite 

za pepsonalen danok, izleguva 

deka gi vpa}awe subvenciite i pla}awe 

u{te pove}e vo dpàvnata kasa. 

Kiro Nikolovski, selo Ko`le 

NE PRA[UVAME ZA CENA 

Iwaw 22 wolzni kpavi. Celoto 

wleko go ppedavaw vo ppivatna wlekapnica 

i ne ppa{uvaw za cenata po 

koja }e wi bide isplateno. Vo ovaa situacija 

suw zadovolen, iako neopxodno 

e da ppepaboti {vedskata wlekapnica. 

I jas suw ppinuden da gi kolaw 

kpavite. Od dpuga stpana, pesopniot 

winistep Spasenoski, ne 

ubeduva deka ne woè da ni powogne 

vo situacija na pazapna ekonowija, odnosno 

ne ostava sawi da se snao|awe. 

A, koga tpeba da platiwe danok, 

toga{ dpàvata ne ppa{uva od kade 

}e gi najdewe papite. 

Pra{awa od zemjodelcite 

wi zewaa papi za 2006 godina, a vo noewvpi 

u{te zaostanatiot dolg. Bapawe 

winistepstvoto da zastane pozadi nas 

i da ni powogne vo pe{avawe na ppoblewot. 

Dpàvata go donese Svedwilk 

i zatoa, taa tpeba da bide del od 

pe{enieto na ppoblewot. 

Nedim Kasami, ~len na 

Upravniot odbor na FFRM 

DRASTI^NO NAMALEN 

STO^NIOT FOND 

Ppoblewite so najgolewata wlekapnica 

vo Makedonija, "Svedwilk" ppedizvikaa 

i niza dpugi ppoblewi vo otkupuvaweto 

na wlekoto. Iweno, dpugite 

wlekapnici, sega si "igpaat" so 

1. Zo{to pla}awe pepsonalen danok 

dokolku ppoizvodot {to go ppodavawe 

ne e pentabilen. Odnosno, 

danok se pla}a sawo za ppoizvod 

so dobivka, a wlekoto ne e vo taa 

kategopija? 

2. Zo{to vo Yppavata za javni ppixodi 

newa tpaga za plateniot 

pepsonalen danok od na{a stpana, 

a od bitolskata wlekapnica 

newaw nikakvo izvestuvawe za 

suwata koja ni ja odbile. 

3. Kako woè da se napa}a pepsonalen 

danok petpoaktivno? 

sudbinata na koopepantite, nawaluvaj}i 

ja cenata na wlekoto kako {to iw odgovapa. 

Isto taka, iwawe sostojba koga 

edna wlekapnica ne otkupuva wleko i ednostpano 

go ppekinuva dogovopot za sopabotka 

so ppoizveduva~ite na wleko. 

Fapwepite se vo newilost i popadi 

toa {to newaat nezavisna labopatopija 

koja }e go analizipa wlekoto, tuku tie 

dobivaat pezultati sawo od labopatopiite 

koi se vo sopstvenost na wlekapnicite. 

Popadi site ovie ppoblewi, 

postoi opasnost od dpasti~no nawaluvawe 

na sto~niot fond vo dpàvata, 

iako sawo do pped nekolku weseci 

se zgolewuva{e bpojot na wolzni kpavi 

popadi navpeweniot otkup, pastot 

na cenite i poddp{kata od dpàvata. 

T. S. 

Krste Grozdanovski, Petrovec 

ZEMAVME KREDIT, NO 

KAKO DA GO VRA]AME 

Kako poedinec ne gledaw pe{enie na 

ppoblewot vo koj se nao|awe. Bidej}i 

vlasta ne stiwulipa{e da go zgolewuvawe 

sto~niot fond i da se pegistpipawe, 

nie kako zewjodelci, zewavwe kpediti 

i sega newa kako da gi vpa}awe. Cenata 

na wlekoto e niska, po~nuva od 13 

do 18 denapi za litap. Osven ovie ppoblewi, 

sega tpeba da pla}awe i pepsonalen 

danok kako individualni zewjodelci. 

Mene wi soppea papi za 2007 i 

polovina od 2008 godina. Vo oktowvpi, 

BARAWA 

1. Zewjodelcite bapaat dpàvata da se 

vklu~i vo pe{avawe na ppoblewot 

2. Spedba so ppewiepot Nikola Lpuevski 

i so winistepot za finansii, 

Tpajko Slaveski 

3. Ispla}awe na dolgovite od stpana 

na wlekapnicite 

Za da gi ppodadewe 

wlekoto i kpavite - 

ne ppa{uvawe za cena 

JANYARI 2009 | 11

NOVOST Sporedbena analiza na dràvi - mlekoproizvoditeli 

Makedonija, posledna vo 

proizvodstvoto na mleko 

Za prvpat, i Republika Makedonija godinava e pretstavena so 

svoi podatoci vo godi{niot izve{taj na IFCN za 2008 godina 

Najdobpi svetski ppoizvoditeli 

na wleko se Indija, 

SAD, Pakistan, Kina i Lepwanija, 

a najgolewi izvoznici 

se Nov Zeland, Lepwanija, 

Xolandija, Fpancija i Avstpalija. 

Najwnogu wleko uvezuvaat 

Meksiko, Rusija i Velika Bpitanija. So 

vakvi podatoci za 2008 godina izleze 

IFCN, we|unapodna wpeà za spopedba 

na wlekoppoizvodstveni fapwi. 

Koga stanuva 

zbop za cenata 

na wlekoto 

(zewena e 

ppedvid 

svetskata 

cena od 

oktowvpi 

do dekewvpi 

2007 

godina, koja 

iznesuva 

56,4 dolapi za 

100 litpi wleko), 

wala gpupa zewji (Kanada, 

Island, Nopve{ka, Japonija, 

Kopeja, [panija i Saudiska Apabija) 

iwaat povisoki nacionalni od svetski 

ceni. Site ostanati zewji, vo odnos 

na na~inot na koj peagipaat na 

ppowenite na svetskata cena, woè da 

se podelat na nekolku gpupi: 

Agroekonomististraùva~, 

koj ja pretstavuva 

RM pred IFCN e 

doc. d-r Blagica Sekovska 

od Fakultetot za veterinarna 

medicina vo Skopje (avtor 

na knigata „Marketing 

- menaxment na animalni 

proizvodi“) 

1. Zewji koi newaat nikakva peakcija 

popadi stpogata vladina kontpola 

na cenite (Belopusija, Yganda, 

Pepu, Apgentina, Japonija, Kanada 

i Nopve{ka); 

2. Bavna peakcija, glavno, vo aziskite 

zewji; 

3. Ywepena peakcija vo Indija i Pakistan, 

bidej}i ovoj sektop e nefopwalen 

i e vo wala zavisnost od 

svetskite pazapi; 

4. Bpza peakcija iwaat pazapno 

opientipanite zewji kako Ipska i 

Nov Zeland; 

5. Cenite sopipaat na odpedeno 

nivo vo Meksiko, SAD, Bpazil, 

île i Kina. 

6. Lo nadwinuvaat svetskoto nivo vo 

Lepwanija i [panija. 

Za àl, Makedonija ne e nitu zewena 

vo kowpapativnite analizi popadi 

slabopazvieniot sektop za wlekoppoizvodstvo, 

iako vo poslednite 

nekolku godini e evidenten nagopen 

tpend. Vo sekoj slu~aj, iwa u{te wnogu 

da se paboti vo sektopot za da go 

stignewe na{eto opkpuùvawe. 

Vsu{nost, woè da se zabeleì 

deka site sosedni zewji iwaat poniski 

ceni vo odnos na svetskata cena na 

wlekoto. Toa zna~i deka konkupentnosta 

na wakedonskoto wleko, vo odnos 

na cenata, e na ponisko nivo vo odnos 

na pegionot. Od dpuga stpana, kako 

dpàva se nao|awe na najnisko westo 

spoped ppoizvodstvoto na wleko, ne 

sawo vo pegionot, tuku i po{ipoko. 

Ppi~inite za ova tpeba da se bapaat 

vo nedovolnata pazvienost na ovaa 

gpanka, no i vo niskata ppoduktivnost. 

Spoped potpo{uva~kata na wleko po 

glava na ìtel, isto taka, swe na posledno 

westo. Niskata potpo{uva~ka 

na wleko signalizipa zewja so wnogu nizok 

doxod po glava na ìtel. Za da se 

donesat poopse`ni zaklu~oci, neopxodno 

e da se analizipa celata potpo{uva~ka 

ko{nica, no eden od zaklu~ocite 

koj se nawetnuva e i niskata 

ppexpanbena kultupa na naselenieto. 

Najintepesen e ppocentot na sebezadovoluvawe 

na dowa{niot pazap so 

wleko koj e wnogu blizok do site ostanati 

zewji (iznesuva 95%), no ppi 

dvojno ponisko ppoizvodstvo i potpo{uva~ka 

na wleko. Sektopot wlekoppoizvodstvo 

pokaùva wnogu osobenosti 

na slabopazviena ekonowija 

i neopxodna e opse`na analiza koja bi 

gi ppona{la negovite slabi to~ki i 

bi ppedloìla wepki za podobpuvawe. 

Doc. d-r Blagica Sekovska 

Osnovni parametri od domenot na mlekoproizvodstvoto 

12


Re{en problem na mnogu mlekoproizvoditeli 

PROBLEM 

[to e me|unarodna mreà za 

sporedba na mlekoproizvodstveni 

farmi (IFCN)? 

Toa e we|unapodna wpeà za spopedba 

na wlekoppoizvodstveni 

fapwi, so vizija da pazvie intepnacionalna 

istpaùva~ka 

wpeà za ekonowski analizi na 

wlekoppoizvodstvoto. Misijata 

na IFCN e da kpeipa podobpo pazbipawe 

na ppoizvodstvoto na 

wleko {ipuw svetot. Y~estvoto vo 

ovaa wpeà obezbeduva infopwacii 

za globalniot pazvoj na wlekoppoizvodstvoto 

i gi analizipa 

konkupentskite pozicii vo ovaa 

sfepa na sekoja zewja i pegion, 

identifikuvaj}i kpiti~ni to~ki 

koi tpeba da se kopigipaat. 

Koj s# ima benefit od 

postoeweto na IFCN? 

Kopisnici se fapwepite koi se 

dipektni wlekoppoizvoditeli, 

ppepabotuva~ite na wleko, dpugite 

u~esnici (dobavuva~i) vo kanalite 

za nabavka na wleko, kpeatopite 

na agpapnata politika vo 

dowenot na zewjodelstvoto i 

nau~no-istpa ù va~kite opganizacii. 

Za toa kolku e zna~aen 

IFCN za sektopot wlekoppoizvodstvo 

zbopuva i faktot deka 

ovaa opganizacija finansiski e 

poddpàna od najpoznatite kowpanii 

vo ovaa dejnost kako {to 

se: Delaval, Fonterra, Pfizer, Nestle, 

Danone, Semex, Provimi, Intervet 

i wnogu dpugi. Ovaa opganizacija 

postoi od 1997 godina i vo nea 

u~estvuvaat 78 zewji od {est kontinenti. 

Za ppvpat, i Republika 

Makedonija godinava e ppetstavena 

so svoi podatoci vo 

godi{niot izve{taj na IFCN za 

2008 godina. Isto taka, intepesno 

i aktuelno e toa {to Makedonija 

vo izve{tajot e ppetstavena 

pod svoeto ustavno iwe, 

a ne pod pefepenca. 

Istraùva~ki aktivnosti 

Istpaùva~kite aktivnosti na 

we|unapodnata wpeà za spopedba 

na wlekoppoizvodstveni fapwi 

se globalno pozicionipawe i 

vospostavuvawe standapdi vo 

wlekoppoizvodstvoto, wonitoping 

na cenite po celiot kanal 

na wlekoppoizvodstvo, analiza na 

pazvojot na ovoj sektop, poddp{ka 

na pazvojot na wlekoppoizvodstvoto 

vo specifi~ni pegioni, 

analiza na vlijanieto na 

agpapnata politika vpz wlekoppoizvodstvoto 

i sli~no. 

Registrirale 

firmi, ostanale 

bez subvencii 

So re{avaweto na ovoj problem, Federacijata 

na farmeri u{te edna{ ja dokaà ulogata na 

uspe{en zastapnik na interesite na farmerite 

Site zewjodelci koi se ppijavile 

za subvencii za litap wleko 

kako fizi~ki lica, a ne ja dobile 

poddp{kata popadi toa {to pegistpipale 

fipwa, }e gi dobijat vetenite 

papi od pesopnoto Ministepstvo 

za zewjodelstvo, {uwapstvo 

i vodostopanstvo. Tie tpeba da se 

obpatat do pesopnoto Ministepstvo 

i da podnesat izjava, zavepena na notap, 

koja pokpaj osnovnite podatoci, 

sodpì i soglasnost subvenciite da 

se ppefplat na fizi~ko lice. 

Vo pegionot Pelagonija se pojavija 

wnogu vakvi ppoblewati~ni slu~ai 

(okolu 400 fapwepi) i tie pobapaa 

powo{ od Fedepacijata na fapwepi 

vo Republika Makedonija. Ppitoa, 

Fedepacijata opganizipa{e wnogu 

spedbi i sostanoci so ppetstavnici 

na pesopnoto Ministepstvo i so 

Agencijata za finansiska poddp{ka 

vo zewjodelstvoto i pupalniot pazvoj. 

So pe{avaweto na ovoj ppoblew, 

Fedepacijata na fapwepi u{te edna{ 

ja dokaà ulogata na uspe{en zastapnik 

na intepesite na fapwepite, 

ppi {to gi ispolnuva i svoite 

stpategiski celi za lobipawe i zastapuvawe 

na zewjodelcite. 

Igor Mi{evski, 

FFRM Bitola 

Ilievski }e gi dobie parite od subvenciite 

Sto~apot Du{an Ilievski e eden od 

wnogute wakedonski fapwepi koi pegistpipale 

fipwa, no ne dobile subvencii 

za wleko za vtopata polovina 

od godinata. Svoeto ppoizvodstvo go 

ppijavil vo waj godinava, na iwe na svojot 

tatko, na ~ie iwe bile pegistpipani 

i kpavite. Vo we|uvpewe, pegistpipal 

Mlekoppoizvoditelite 

}e gi dobijat subvenciite 

dpu{tvo so ogpani~ena odgovopnost i 

kpavite gi ppefplil na iwe na fipwata. 

Po ovaa ppowena, Ilievski dobil 

izvestuvawe od Ministepstvoto deka 

negovoto bapawe za subvencija e odbieno. 

No, negoviot ppoblew e pe{en 

i toj gi o~ekuva papite od vtopata polovina 

za 2008 godina. 

JANYARI 2009 | 

13

ALRONOVOSTI 

Promenata na 

klimata se zakanuva 

na prehranbenata 

bezbednost 

Pacifik 

Zagpevaweto na okeanite, ~estite 

tpopski cikloni, poplavite i su{ite, 

woè da iwaat pazopno vlijanie vpz 

ppexpanbenata bezbednost na ostpovskite 

dpàvi vo pegionot na Pacifikot, 

ppeduppeduva Agencijata za 

xpana i zewjodelstvo (FAO). Spoped 

Aleksandap Melep, powo{nik na genepalniot 

dipektop na FAO, kliwatskite 

ppognozi za ovie zewji se wpa~ni, bidej}i 

se zakanuvaat so ogpowna stopanska 

{teta na lokalnoto zewjodelstvo, 

pibapstvo i {uwapstvo. Melep ppeduppeduva 

deka e potpebna itna akcija 

ovie sektopi da se podgotvat za idninata 

povpzana so kliwatskite ppoweni. 

Razopna we{avina na su{a i poplava 

}e donese ppoblewi so slatkata 

voda, ekspanzija na pastitelni {tetnici 

i kopovi, epozija i nawaluvawe na 

plodnoto zewji{te. Zewjodelstvoto vo 

tie zewji vo golewa wepa zavisi od 

letnite do`dovi. Popadi o~ekuvanoto 

poka~eno nivo na wopeto i potopuvawe 

na bpegovite so salinizacija i epozija, 

se nawaluvaat obpabotlivite 

povp{ini, se zagpozuva pibapstvoto i 

seto ova ppetstavuva zakana za ppexpanbenata 

bezbednost. Potpo{uva~kata 

na piba vo ovie zewji e wnogu golewa i 

iznesuva okolu 70 kilogpawi po ìtel 

na godi{no nivo, a vkupniot izvoz na 

pibi vo nekoi pacifi~ki ostpovski zewji 

iznesuva i do 70 ppocenti. FAO konstatipa 

deka ovie zewji od Pacifikot, 

vo odnos na ppa{aweto za kliwatskite 

ppoweni, dosega se potpipale na nadvope{nite 

izvopi i zatoa tpeba da pazpabotat 

nacionalni politiki vo ovoj 

sektop, so ppogpawi i buxet za odp`liv 

pazvoj. Vo zewjite vo koi se odgleduva 

edna zewjodelska kultupa naweneta za 

stpanskite pazapi, se apelipa da se 

zapo~ne so voveduvawe na divepzifikacija 

na agpapnite ppoizvodi. 

Pomo{ za proizvoditelite 

na puter 

Evropska komisija 

Evpopskata kowisija iwa nawepa da 

go poddpì pazapot na wle~ni 

ppoizvodi ppeku dodeluvawe 

powo{ za ppivatno skladipawe 

na putepot. Ppogpawata 

}e po~ne ovaa godina, 

a }e vaì i za putepot 

koj e ppoizveden 

winatiot wesec. Powo{ta 

se sostoi od 15,62 evpa za 

ton, plus 0,44 evpa dnevno, 

za pokpivawe na vapijabilnite 

tpo{oci za ladno 

skladipawe 

i finansipawe. 

Ovie 

ppavila gi 

izglasaa 

zewjite-~lenki 

na Zaedni~kiot uppaven kowitet. Pazapite vp{at kpupni ppoweni 

popadi winatogodi{noto poka~uvawe na cenite na wle~nite ppoizvodi. 

No, ovaa godina, cenite padnaa, a cenata na putepot e pod ili 

blizu do intepventnoto nivo vo nekolku zewji-~lenki na Ynijata. Zatoa, 

se o~ekuva ovoj debalans na pazapot da iwa vpewena ppipoda. 

Kraj na mal ver - 

zaciite so 

zemjodelskoto 

zemji{te 

Hrvatska 

Noviot zakon za zewjodelsko zewji{te, 

koj go usvoija vlastite vo 

Xpvatska, }e sppe~i sekakva zloupotpeba 

na zewji{teto, posebno nejzina 

ppenawena. Vo Xpvatska iwa 2,69 

wilioni xektapi, od koi 1,8 wilioni 

se vo ppivatna sopstvenost, a dpàvata 

paspolaga so vkupno 890.124 xektapi. 

Boìdap Pankpeti}, winistep 

za zewjodelstvo, istaknuva deka 

dpàvata ne zabpanuva da se ppodava 

zewjata dokolku toa go saka sopstvenikot, 

no tawo{nata agencija 

za zewjodelsko zewji{te }e iwa ppavo 

ppva da ja kupi za da se sppe~i wo`nosta 

za wanipulacija, odnosno ppenawena 

na zewjodelskoto zewji{te. 

„Farmland“ – zabaven na~in za u~ewe 


Evpopskata kowisija, ppeku intepnet-igpata „Farmland“ ili 

„Zewjodelska zewja“, }e ja podignuva svesta kaj decata za va`nosta od 

xuwano odnesuvawe kon ìvotnite na fapwa. Ovaa intepnet-stpanica 

za blagosostojbata na ìvotnite e intepaktivna i infopwativna 

kowpjutepska igpa na intepnet za deca na vozpast od 9 do 12 godini. 

Nejzinata cel e idnite potpo{uva~i da iwaat poizdpàn izbop na 

xpanata {to ja 

kupuvaat. Os - 

ven ova, Kowisi - 

jata podgotvuva 

intepnet-alatki 

za nas t a - 

vnicite, koi so 

ve` bi na ~as, 

}e iw powagaat 

na decata podobpo 

da go pazbepat 

ppa {a - 

weto za blagosostojbata 

na 

ìvotnite. 

14 | MOJA ZEMJA


Unijata go ograni~uva 

uvozot od Kina 

Evropska Unija 

Popadi stpav od welawin, visoko nivo na toksi~na xewikalija 

vo xpanata, Evpopskata Ynija go ogpani~uva 

uvozot na soini ppoizvodi od Kina. Po zabpanata za uvoz 

vo septewvpi, 27-te zewji odlu~ija da go zabpanat ovoj uvoz 

na kineska xpana za bebiwa i deca. Site dpugi ppexpanbeni 

ppoizvodi, kako i sto~nata xpana od Kina, }e wopa 

da se testipaat i dokolku sodpàt powalku od 2,5 wiligpawi 

welawin na kilogpaw, }e woè da se konzuwipaat vo 

EY. Spoped odlukite, i kineskiot ppa{ok za pepewe wopa 

da se testipa. Ovoj ppedlog go poddpàa i stpu~nite lica 

za zdpavstvena isppavnost na xpanata ppi EY. 

Kineskite vlasti velat deka se pazboleni 294.000 

deca popadi konsuwipawe wle~ni ppoizvodi koi 

sodpàt welawin, a 154 s# u{te se vo te{ka sostojba. 

Melawinot e xewikalija koja se upotpebuva za ppavewe 

plastika, no se pokaà deka se we{ala so kineskoto 

wleko i so wle~ni ppoizvodi za da izgleda deka tie 

sodpàt pove}e ppoteini. Melawinot woè da ppedizvika 

pojava na kawewa vo bubpezite ako se zewa vo 

golewi koli~ini, a najwnogu stpadale bebiwata koi 

se xpanele so zagadeno wleko vo ppav. 

Minatata godina, Evpopskata Ynija uveze 68.000 

toni kineski soini ppoizvodi ili ppoizvodi {to 

sodpàt soja vo vkupna vpednost od okolu 34 wilioni 

evpa (43 wilioni dolapi), veli Kowisijata. 

Sto milioni evra 

za borba protiv 

siniot jazik 


Kowisijata ppedlaga dopolnitelni 

sto wilioni evpa za kofinansipawe na 

vakcini so koi se kontpolipa bolesta 

sin jazik. Vpz osnova na ppocenkata za 

vistinskite potpebi i kapaciteti, 

ovaa zalo`ba }e ja zgolewi vkupnata 

suwa za vakcinipawe vo 2009 godina, 

na 160 wilioni evpa. Pped ovaa odluka, 

Kowisijata go ppedloì ppeliwinapniot 

nacpt-buxet od 60 wilioni 

evpa za kofinansipawe na nabavkata 

na vakcini i nadgleduvawe na insektite 

koi ja nosat bolesta. Ovoj dodatok 

na buxetot e isppaten do Evpopskiot 

paplawent i do Sovetot, a po nivna 

soglasnost, }e se pu{tat spedstvata. 

So ovie papi }e iw se powogne 

na zewjite-~lenki vo vakcinipaweto. 

Zna~i, ne swee da se slu~i nekoj da ja 

kupi zewjata i potoa da ja ppodade za 

izgpadba na gpade`no zewji{te po 

wnogu povisoka cena. 

Ovoj zakon }e gi definipa i kpitepiuwite 

za sewejno stopanstvo i kowpaniite 

}e woè da dojdat do zewja ppeku 

kupuvawe, zakup ili koncesija. Vo 

ppogpawite na gpadovite i op{tinite, 

koi se osnova za paspolagawe so zewjodelskoto 

zewji{te vo sopstvenost 

na dpàvata, zasega se opfateni vkupno 

532.062 xektapi. Od tie, za ppoda`ba 

se planipani 219.005 xektapi, 

a dosega se ppodadeni sawo 38.189 

xektapi ili 17% od planipanoto. Od 

dpuga stpana, ppoda`bata na zewjata e 

nu`no da se zgolewi, zatoa {to zewjodelcite 

ne podignuvaat nasadi (posebno 

ovo{tapnici, lozja i waslinki) 

na tu|a zewja. No, ova woè da se postigne 

koga }e se spedi iwotnata sostojba 

za {to e potpebno geodetsko wepewe i 

pe{avawe na iwotno-ppavnite odnosi 

so zewjata, {to e dolgotpaen i skap ppoces. 

Zatoa, edinicite na lokalnata sawouppava 

gi davaat pod zakup ovie 

povp{ini za ppodavawe. Iako postoi zakonska 

wo`nost da se kaznuvaat onie 

koi ne go obpabotuvaat zewji{teto, dosega 

ne e kaznet nitu eden sopstvenik. 

Noviot zakon ppedviduva za zewja koja 

newa da se obpabotuva podolgo od 

edna godina da se kaznuva od 10.000 do 

30.000 kuni (od 1.400 do 4.300 evpa) za 

ppavno lice, a fizi~kite lica od 500 

do 15.000 kuni (7 do 2.140 evpa). Za zagadenite 

zewji{ta, kaznite se od 2..000 

do 100.000 kuni (285 do 14.300 evpa).

EY TEMA Edno poinakvo razmisluvawe todor.stojcevski@ffrm.org.mk 

Od industrisko kon 

zemjodelstvo so du{a 

Evropskata Unija od neodamna 

go promeni svojot 

fokus od kvantitet kon 

kvalitet, posebno kon organsko 

proizvodstvo i odr`liv 

razvoj vo zem jo del stvoto. 

Iako nie ne sakame da go 

prilagodime na {eto 

zemjodelsko proi z vod stvo 

kon organsko proiz vodstvo, 

sepak tra dicionalnoto 

zemjodelstvo bi trebalo da 

se defokusira od proizvodstvo 

na kvantitet kon 

proizvodstvo na kvalitet 

Vo svetski pawki postojat dva ppa - 

vca na pazvoj vo zew jo del st voto: 

industpijalizipano, koli~insko 

ppoiz vodstvo i 

spopedbeno, wali koli~ini i vi so ko - 

kvalitetno ppoizvodstvo. 

Ovoj izbop go iwaat i wakedonskite 

zew jodelci. Nivnoto dosega{no gleda - 

we e da ppoizvedat {to e wo`no po ve - 

}e ppoizvodi, swetaj}i deka sawo ta ka 

}e woè da izvezuvaat, so za g a pan tipan 

plas wan, sigupni dogovopi i fik sna 

otkupna cena. Me|utoa, kako zew jakandidat 

za ~lenstvo vo Ev po ps kata 

Ynija, zewaj}i gi ppedvid site subvencii 

za pazvoj na zewjodelstvoto (dowa{ni i 

stpanski), zewjodelcite vo Makedonija 

tpeba da gi dokaàt standapdite za 

kvalitet i sigupnost na xpanata vo 

soglasnost so ev pop ski te pegulativi. 

So ppewinuvawe od ppoizvodstvo 

bazipano na kvantitet kon kvalitet, so 

zaedni~ki nastap za plaswan na ppo iz - 

vod stvoto, so bpendipani ppoizvodi, so 

jaknewe na svesta kaj zewjodelcite, so 

iskopistuvawe na celiot potencijal 

{to go iwawe vo dpàvata, uspexot na 

Makedonija i nejzinite zewjodelci, na 

dolg pok, e zagapantipan! 

Edna pabota e jasna: o~igleden e kpa - 

jot na stpategijata {to ja kopiste{e Ev - 

pop skata Ynija, a toa be{e sawo 

industpijalizipano zewjodelsko ppoiz - 

vod stvo. Ova ne e edinstveno popadi ppo - 

blewite {to se pojavija papalelno so 

industpiskoto ppoizvodstvo i {to 

ppedizvikaa ekolo{ki ppoblewi, tuku i 

popadi konkupencijata od bp zo pas te~ - 

ki te zewji. Na ppiwep, Kinezite ppoiz - 

ve duvaat dowati i se obiduvaat da gi 

izvezat vo Evpopa. Tie se vtopi vo sve - 

tot, po Soedinetite Awepikanski Dp à - 

vi, po ppoizvodstvo i upotpeba na pes - 

ti cidi. Nivnite zewjodelski ppoizvodi 

se konkupentni na na{ite, sawo na 

kpatok pok. Ako Evpopa ne woè da se 

sppavi so ovaa konkupencija, Makedonija 

Potreben e poinakov na~in na 

razmisluvawe i dejstvuvawe 

Okolu polovina od vkupnata 

tepitopija na Republika Makedonija 

e zewjodelsko zewji{te. Tpieset i 

{est ppocenti od naselenieto, is - 

to taka, e vpaboteno vo zew jo del s - 

t voto. Zatoa, kako dpàva, swe ob vp - 

za ni da go iskopistiwe ovoj po ten - 

ci jal na zewji{te i da go is ko pis - 

ti we ~ove~kiot potencijal za da go 

zgolewiwe bputo-dowa{niot ppoi - 

z vod, vo koj ovaa gpanka u~estvuva so 

Se bapa kvalitet 

i kvantitet 

sa wo 12 ppocenti. Zewjodelskoto 

zew ji{te vo Makedonija e podeleno 

na wnogu wali papceli i ovoj ppo b - 

lew tpeba da se nadwine so kon so - 

li dacija ili okpupnuvawe na zew ji - 

{teto. Potpebno e sawo da pog led - 

ne we naokolu vo Evpopa i vo svetot 

vo swisla na toa kakva e situacijata 

i konkupencijata na pazapot za da 

go najdewe na{eto westo vo glo ba - 

li zipanata pazapna ekonowija. 

ne woè nitu da zawisli da go nappavi 

toa. Popadi ova, Evpopskata Ynija od 

neodawna go ppoweni svojot fokus od 

kvantitet kon kvalitet, posebno kon 

opgansko ppoizvodstvo i odp`liv pazvoj 

vo zewjodelstvoto. Iako nie ne sakawe po 

sekoja cena da go ppilagodiwe na{eto 

zewjodelsko ppoizvodstvo kon opgansko 

ppoizvodstvo, sepak tpadicionalnoto 

zewjodelstvo bi tpebalo da se de fo ku - 

si pa od ppoizvodstvo na kvantitet kon 

ppoizvodstvo na kvalitet zatoa {to 

Makedonija e ppepoznatliva vo pegionot. 

Zatoa, potpebno e da se odnesuvawe 

gpi`livo i pacionalno da go kopistiwe 

potencijalot {to go iwawe dowa... 

Sonceto, plodnata po~va, geo tep wa l ni - 

te izvopi, biowasata za ppoizvodstvo na 

enepgija i, kone~no, tpudoqubiviot 

zewjodelec koj zasluùva wnogu podobap 

ìvoten standapd za sebe i za svoeto sewejstvo. 

Makedonskiot zewjodelec, so 

wnogu qubov, se gpiì za svoite ppoiz - 

vodi kako {to se gpiì za svoite deca. 

Tokwu tuka e klu~ot na uspexot vo ovaa 

gpanka. Ovaa qubov gpi`livo spakuvana 

vo sveà ili konzepvipana sostojba, 

zdpav ppoizvod so wnogu wakedonsko 

sonce, izvonpeden vkus, ~ove~kata 

enepgija, ova e tajnata i atpaktivnosta 

na wakedonskiot ppoizvod, {to }e ja 

poka~i negovata cena, a istovpeweno }e 

ppivle~e i wnogu tupisti {to }e bide 

osnova za pazvoj na agpotupizwot. A, toa 

e ona {to go bapaat evpopskite 

potpo{uva~i. Ova e sawo po~etok za 

podelba na dobivkata vo pupalnite 

pegioni koi{to se dviè~ka sila za 

odp`liv pazvoj na dpàvata. 

Nada Karaivanova 

M-r za odr`liv razvoj na teritorija 

18 | MOJA ZEMJA

PROBLEM Dali uginuvaat jagniwata poradi vakcinirawe na ovcite? renata.naumovska@ffrm.org.mk 

Jagniwata uginuvaat, 

no zo{to? 

Vo {tipskiot pegion uginuvaat 

jagniwa, no ne se znae dali od 

vakcinata ppotiv bpuceloza 

ili popadi nivno neza{tituvawe 

od pojava na bolesti vo digestivniot 

tpakt. Spoped eden od odgleduva~ite 

na ovci, [tepjo Zikov, koj godinava izgubil 

okolu 80 jagniwa od svoeto stado, 

glavna ppi~ina za sepioznata 

zaguba e vakcinipaweto na ovcite 

ppotiv bpuceloza. Ppoblewot se pojavil 

vo spedinata na noewvpi, koga, 

kako {to veli Zikov, po~nale da uginuvaat 

jagniwata. „Iwaw 515 ovci i 

okolu stotina jagniwa. Za àl, okolu 

80 se aboptipani. Del se pa|aat 

wptvi, a nekoi uwipaat nekolku ~asa 

po pa|aweto popadi nedonosenost i 

Sto~arite }e bidat 

obe{teteni 

Vetepinapni inspektopi }e odat na 

tepen i }e ppavat zapisnici za bpojot 

na uginati jagniwa vo [tip, 

Radovi{, Kapbinci i Kon~e. Ovie zapisnici, 

sekojdnevno, }e se dostavuvaat 

do Yppavata za vetepinapstvo, e 

zaklu~ok od spedbata we|u {eesetina 

odgleduva~i na ovci i dipektopot 

na Yppavata za vetepinapstvo, Dejan 

Runtevski, negoviot kolega Toni Kipanxiski, 

inspektopot za vetepinapstvo 

Siwon Kostov, ppetstavnikot 

na APRZ, Ivan Mopolov i ppetsedatelot 

na FFRM, \oko Danailov. 

Na sostanokot, koj se odpà na 22 

dekewvpi 2008 godina vo [tip, bilo 

zaklu~eno deka ppoblewot so vakcinite 

se pojavil sawo kaj ovcite koi 

bile vakcinipani vo septewvpi winatata 

godina. Isto taka, kon spedinata 

na dekewvpi, zawenik-winistepot 

za zewjodelstvo, Xpistijan 


nedopazvienost. Najgolew sowne` 

iwaw vo vakcinata ppotiv bpuceloza“, 

veli [tepjo. 

Ovoj tpadicionalen odgleduva~ na 

ovci, vo atapot na [tipsko, svoite 

obvinuvawa gi potvpduva so toa {to 

newalo uginuvawe na jagniwa kaj 

lu|eto koi ne gi vakcinipale ovcite. 

Toj nao|a gpe{ka i vo vetepinapnite 

slu`bi za vakcinacija, obvinuvaj}i 

gi deka gi vakcinipale i stapite 

ovci, iako vakcinata bila naweneta 

sawo za jagniwa. Kako {to veli 

negoviot sin, Sa{o Zikov, spoped 

upatstvoto od kowpanijata koja go 

ppoizveduva lekot OCYREV, „vakcinata 

tpeba da se sppovede kaj ìvotni 

na vozpast od 3 do 6 weseci“. Isto 

Delev, na ista takva spedba so 

sto~apite, vetil deka dpàvata ne 

bega od obe{tetuvawe dokolku se 

utvpdi deka vakcinata e ppi~ina za 

uginuvaweto. Vo we|uvpewe, se ~ekaat 

pezultatite od Vetepinapniot fakultet 

vo Skopje, a nadle`nite institucii 

}e isppatat wostpi i do dpuga 

nezavisna svetska labopatopija. 

Isto taka, Zikov i ppetstavnicite na 

Nacionalniot sojuz na odgleduva~i na 

ovci bapaat spedba so winistepot za 

zewjodelstvo, {uwapstvo i vodostopanstvo, 

Aco Spasenoski ili so 

potppetsedatelot na Vladata, Zopan 

Stavpevski, na koja }e pazgovapaat za 

{tetite i za wo`nite na~ini na 

obe{tetuvawe. 

Problemot ne e vo vakcinata 

protiv bruceloza 

Apsolutno newa nikakov ppoblew so 

vakcinata ppotiv bpuceloza, tuku 

taka, spoped ova upatstvo, vakcinata 

ne tpeba da se dava na ènski 

ìvotni za vpewe na gpaviditet (bpewenost) 

i laktacija (wolzewe). „Tie 

gi vakcinipaa ovcite koga bea vo gpaviditet. 

Od dpuga stpana, se zakanija 

deka dokolku ne gi vakcinipaat newa 

da zewewe subvencii i }e bidewe 

kazneti so 5.000 evpa“, veli Sa{o. 

Sewejstvoto Zikovi iwaat po 

10.000 denapi {teta od ovca popadi 

nivno neobjagnuvwe i popadi 

newo`nosta da wolzat wleko. Tie 

pazwisluvale za zgolewuvawe i obnova 

na stadoto, no popadi ppoblewot so 

koj se soo~uvaat, sega pazwisluvaat 

sawo za odpùvawe. 

T.S. 

stanuva zbop za neza{tituvawe na ovcite 

od „Entepotoksewija“, odnosno 

ppoblewi so digistivniot tpakt. 

Newa wo`nost, vo edna oblast kade 

se vakcinipani site stada, da iwaat 

zagubi sawo kaj nekoi od niv. No, 

zasega, èkawe oficijalni pezultati 

od isppatenite wostpi do Vetepinapiot 

fakultet vo Skopje, veli 

Mitev koj go sppoveduval vakcinipaweto 

na tepenot. 

Abdulmexit Amiti, ~len na 

Upravniot odbor na FFRM 

Ppoblewot so uginuvawe na jagniwata 

vo {tispkiot pegion, spoped wene, ne 

e vo vakcinata ppotiv bpuceloza, 

tuku popadi toa {to sto~apite ne gi 

vakcinipale ovcite ppotiv entepotoksenija. 

I vtopo, sawite sto~api ne 

sweele da dozvolat vakcinata ppotiv 

bpuceloza da se stava vo sostojba na 

gpaviditet.


[teti od nevremeto vo strumi~ko-radovi{kiot region 

OD TERENOT 

Letnala opanèpijata, 

no i profitot 

Pri nevremeto, padnala celata metalna konstrukcija na oranèrijata 

i bila nosena okolu 150 metri od mestoto kade {to prethodno 

bila postavena. Spored rabotnicite-o~evidci, konstrukcijata 

letnala okolu 50 metri vo viso~ina. [tetite se ogromni 

Nevpeweto vo stpuwi~ko-padovi{kiot 

pegion ppedizvika sepiozni 

ppoblewi i {teti kaj 

zewjodelcite. Eden od najwnogu o{tetenite 

e Valentina Vasileva Dinevski, 

ppoizvoditel na cve}e vo 

saksii. Nevpeweto uni{tilo opan è - 

pi ja od 10.000 wetpi povp{ina vo atapot 

na seloto Vladevci. Opanèpijata 

bila nappavena spoped najsovpeweni 

standapdi, od xolandski 

tip, so visina od pet wetpi i pok - 

pi ena so polietilensko platno. Ppi 

nevpeweto, padnala celata wetalna 

konstpukcija i bila nosena okolu 150 

wetpi od westoto kade {to bila postavena. 

Spoped pabotnicite-o~evidci, 

konstpukcijata letnala okolu 

50 wetpi vo viso~ina. Osven toa, {tetite 

doppva }e se po~uvstvuvaat zatoa 

{to Vasilevi ve}e nabavile sewenski 

watepijal i pasad, koj tpeba 

da se pasadi na po~etok na godinata. 

No, celata investicija se doveduva 

vo ppa{awe popadi newaweto zatvopen 

ppostop. „Site neopxodni watepijali 

pped sadewe se obezbedeni. Kupivwe 

sewe, saksii, supstpat za cve}e 

i tpeba{e u{te da po~newe so pasaduvawe. 

No, po nevpeweto, newawe 

ppostop na koj{to }e go pasaduvawe 

cve}eto, oti na otvopeno toa }e izwpzne“, 

veli Valentina. 

Iwawe cve}e, 

no i wnogu kpediti 

za vpa}awe 

Nejzinata kowpanija „Lpadina Cvet“ 

ppoizveduva 25 vida cve}e, vo zavisnost 

od pepiodot vo godinata. Vo nea pabotat 

12 postojani i 20-tina sezonski 

pabotnici. Valentina podgotvila dokuwentacija 

za stoppocentnata {teta 

i ja dostavila do op{tina Vasilevo i 

do podpa~nata edinica na Ministepstvoto 

za zewjodelstvo, {uwapstvo i vodostopanstvo. 

Kako {to veli nejziniot tatko, 

Stojan Vasilev, popadi {tetite, wowentalno, 

e stopipan pazvojot na 

kowpanijata, a toa }e se po~uvstvuva 

i na pazapot. „Yspeavwe da ja zgolewiwe 

ppoda`bata vo zewjava, a so 

toa ppidonesovwe za nawaluvawe na 

uvozot na cve}e. Specijalizipani 

swe za bpzo sezonsko cve}e, odnosno 

ppoizvodstvo od ~etipi weseci do godina 

dena. So ovaa investicija se podgotvuvavwe 

i za pove}egodi{ni 

cve}iwa“, veli Stojan. 

Ovaa opanèpija e izgpadena kon spedinata 

na winatata godina, za {to sopstvenicite 

se zadolìle vo bankite. 

Q. Divajkovska 

T. Stoj~evski 

Sredba me|u o{tetenite, FFRM i ministerot Spasenoski 

Regionalniot centap na Fedepacijata na fapwepite vo Republika Makedonija, 

vedna{ po nevpeweto, opganizipal spedba we|u o{tetenite zewjodelci 

i ppetstavnici na pesopnoto Ministepstvo za zewjodelstvo, 

{uwapstvo i vodostapanstvo i Dpàvniot inspektopat za zewjodelstvo. Po 

ova, Fedepacijata powaga ovie zewjodelci da gi dostavat bapawata i izjavite 

za {tetite do nadle`nite institucii, a planipa da gi zewe spisocite 

na ppijavenite o{teteni zewjodelci i da go sledi obe{tetuvaweto. 

Ogpowni {teti 

od nevpeweto 

JANYARI 2009 | 21

OVO[TARSTVO 

Podignuvawe nov nasad so cre{i 

Gre{kite skapo 

Obeleùvawe ppav agol i odpeduvawe pedovi 

Rastegnuvawe wapkipana ìca vo 

pedot i obeleùvawe sadni westa 

Obeleùvawe sadni west 

Sorabotkata me|u zemjodelcite i stru~nite lica od institutite treba da bide na sekojdnevna 

osnova. Kako {to veli Kalenikov, cre{ata ne treba samo da se nasadi, tuku treba 

da se sledi razvojot i da se sorabotuva do celosnoto oformuvawe na ovo{tarnikot 

Zewjodelecot Bpanislav Kalenikov 

od skopskoto selo 

Ope{ani esenva podigna nasad 

so cpe{i. Za ovaa aktivnost 

toj dobi celosna 

poddp{ka od stpu~nite lica na Zewjodelskiot 

institut vo Skopje, Oddel 

za ovo{tapstvo, d-p Melpowena 

Popovska i w-p Viktop \awovski. 

Pped da go podigne nasadot na svoite 

tpi i pol dekapi, ovoj ppoizvoditel 

nappavil pedolo{ka analiza na 

po~vata. „Moèv saw da gi nasadaw 

ovo{kite, no postoi golew pizik od 

ppowa{uvawe vo pabotata, gubewe 

vpewe i papi. Stanuva zbop za dolgogodi{en 

nasad i newa ppostop ni 

vpewe za gpe{ki. Nappaviv pedolo{ko 

ispituvawe od koe e konstatipano 

deka po~vata e bogata so 

kapbonati i kaliuw, a sipowa{na so 

fosfop“, veli Kalenikov. Za da woè 

da se obezbedat optiwalnite uslovi 

za pazvoj na cpe{ite i da se stiwulipa 

podnosta, toj izvp{il weliopativno 

|ubpewe so okolu 150 kilogpawi 

~ist fosfop na povp{inata, 

spoped ppepopakata na pedolozite od 

Institutot. So toa, za{tedil papi 

i go dobil vistinskiot efekt. 

Ponatawu, so powo{ na stpu~nite 

lica e odbpana najsoodvetnata podloga 

za po~veniot tip i visokokvalitetni 

podni sopti cpe{a, izdp`livi na 

tpanspopt i bapani na pazapot. 

Kako {to veli Popovska, tie nappavile 

uvid na povp{inata i izpabotile 

ppogpawa za podignuvawe na 

nasadot. Ppogpawata opfa}a analiza 

na kliwatskite uslovi (tewpepatupa, 

suwa na vpneì, vetap, pelativna 

vla`nost na vozduxot, svetlina), 

na nadwopskata viso~ina, 

polo`bata i peljefot na tepenot. 

Vpz osnova na toa se dava wislewe 

dali lokacijata e pogodna za odgleduvawe 

na sakaniot ovo{en vid, 

vo slu~ajot na cpe{ata. Za ovaa cel 

se analizipaat kliwatskite pokazateli 

od izwinatite petnaeset godini 

vo peonot na podignuvawe na nasadot. 

„Otkako }e se dobijat ovie infopwacii, 

najvaèn e izbopot na 

soptite i podlogata. Najgolew bpoj 

od soptite cpe{i se avtostepilni 

(ne woàt sawi da se oppa{uvaat), a 

postojat i intepstepilni gpupi 

(sopti koi we|u sebe ne se oppa{uvaat). 

Ppi pogpe{en izbop na soptite, 

ppinosot bi woèl celosno da izostane. 

Na ppoizvoditelot wu ppe- 

Da se obezbedi vistinski i kvaliteten saden materijal 

Kalenikov se àli deka te{ko se 

doa|a do kvaliteten saden watepijal. 

Iwa nedostig na sadnici i zatoa 

e dobpo odnapped da se sklu~at dogovopi 

so pasadni~apite za sakanite 

sopti i koli~estva. „Sadniot watepijal 

e ppoblew. Lu|eto kupuvaat 

od ona {to ostanalo i so toa ne postoi 

plansko pasadni~ko ppoizvodstvo. 

Zna~i, poèlno e zewjodelcite 

da pezepvipaat saden watepijal 

najwalku edna godina pped da pazwislat 

za podignuvawe na nasad“, sovetuva 

Kalenikov. 

ûvawe sadnici do sadewe Podgotovka na sadnici za sadewe Sadewe sadnica - ppva fa


se pla}aat 

so kol~iwa Otvopawe bpazdi Sadewe vo bpazdi 

Kalenikov: zewjodelcite 

da pezepvipaat kvaliteten 

saden watepijal 

Pogolemi investicii za u{te pogolema dobivka 

Pped da se podigne nasadot, Kalenikov 

vloìl 2.000 evpa, a ppvite 

plodovi gi o~ekuva za tpi godini. 

Spoped \awovski, investiciite ppi 

podignuvawe na ovo{nite nasadi do 

nivnoto ppopoduvawe se golewi i sekoe 

ppowa{uvawe ppi podignuvaweto 

na nasadot te{ko ili voop{to ne 

se nadowestuva ponatawu. Zatoa, od 

isklu~itelna va`nost e nasadite 

ppavilno da se podignat, pod 

stpu~na kontpola. Tie walku podocna 

gi vpa}aat investiciite, no 

otkako }e vlezat vo poln pod, so pelativno 

wali dopolnitelni 

vloùvawa, davaat zna~itelno pogolew 

ppixod za pazlika od dpugite 

zewjodelski kultupi. 

popa~avwe tpi sopti cpe{i kaleweni 

na podlogata wagpiva, koja podnesuva 

pogolewo koli~estvo na kapbonati 

vo po~vata. Soptite „pana 

buplatova“ i „van“ se odbpani kako 

osnovni, dodeka „stela“ e ppepopa~ana 

kako oppa{uva~ za podobpuvawe 

na podnosta. Vo ppogpawata se 

davaat upatstva za ppavilen izbop na 

sadniot watepijal, odnosno za kvalitetnite 

kapaktepistiki {to tpeba 

da gi poseduva ppvoklasnata sadnica. 

Osven toa, se dava ppedlog za 

potpebnoto pastojanie za sadewe, 

koli~estvoto na sadniot watepijal 

i opis na sawata texnika na 

podignuvawe na nasadot (wapkipawe, 

sadewe, podgotovka na sadnicite 

za sadewe i sl.)“, objasnuva Melpowena. 

Stpu~nite lica izvp{ile kowpletna 

instpuktaà i kontpola ppi 

sawoto podigawe na nasadot. 

Sopabotkata we|u ovoj ppoizvoditel 

i Institutot ppodolùva. 

Kako {to velat tie, cpe{ata ne tpeba 

sawo da se nasadi, tuku tpeba i ponatawu 

da se sledi pazvojot i ppavilno 

da se sppovede celata texnologija 

na ppoizvodstvo. Ppitoa, }e se 

vidat efektite od vloènoto, kako 

i wo`nite nedostatoci vo pazvojot 

na ovo{kite. 

a Sadewe sadnica - vtopa faza Sadewe sadnica - tpeta faza

OVO[TARSTVO Na ovo{tarnikot kaj Vasil Xekov, Stojakovo renata.naumovska@ffrm.org.mk 

Maslinkite rastat 

do odredena visina 

za polesna berba 

Ppikaznata so ppoizvodstvo i 

odgleduvawe waslinki na doktopot 

Vasil Xekov od gevgeliskoto 

selo Stojakovo zapo~nuva pped 

osuw godini. Toj pe{il svoeto lozje so 

beli sopti „swedepevka„ da gi iskopa~i 

popadi ppewnogu niskata cena na 

gpozjeto. Tuka se javuva negovata dilewa 

za toa {to da odgleduva. Vo opcija 

bile japonskite jabolka, kivite, 

waslinkite. Se pazbipa, glaven ppeduslov 

vo izbopot na kultupata bil 

ppoblewot so navodnuvaweto. Popadi 

toa, otpadnale kivite kako pastenie 

koe bapa wikpooposuvawe, iako se 

najlesni za ppoda`ba. Spoped Xekov, 

japonskite jabolka iwale wnogu niska 

cena i newale opganizipan otkup. Toj 

se pla{i i od lu|eto vo seloto koi bi 

woèle da wu gi bepat dpvcata. Zatoa, 

odlukata padnala za ppoizvodstvo 

na waslinki. „Newaw konkupencija vo 

nepospednata okolina, te{ko se kpadat, 

vo blizina e Lpcija so koja kowunicipawe 

okolu soptite koi se bapaat, 

a vo Dojpan iwa i ppepabotuva~ki 

kapacitet za waslinki“, veli Xekov. 


Maslinkite baraat umeren veter 

Ovoj doktop iwa 200 dpvca ili pet 

dekapi so waslinki. Sadnicite gi zel 

od Lpcija. Kako wandapinite, i tie davaat 

pod vo svojata tpeta godina. 

Ppvata bepba ja iwal vo 2006 godina, 

koga sobpal 1.200 kilogpawi waslinki. 

Nivniot pod zavisi od vpewenskite 

uslovi nappolet, koga cvetaat kako 

dpvca. Tie bapaat blag do speden vetep 

(zna~i, da ne bide apsolutno 

wipno), no ne i bupni vetpovi. Isto 

taka, ne sakaat do`dovi vo vpeweto na 

cvetawe. Ova pastenie, veli Xekov, ne 

saka nitu ppisustvo na p~eli, za pazlika 

od kivite. Za niv, ppoblewati~ni 

se i wnogu visokite tewpepatupi 

koga se su{at wladite plodovi. 

Maslinkite se bepat vo oktowvpi 

ili noewvpi, zatoa {to podocna 

swpznuvaat i ne se dobpi za ppoda`ba. 

Ova e edno od petkite pastenija 

na koe wu odgovapa globalnoto 

zatopluvawe, {to }e ja podobpi kliwata 

vo zewjava. Tie bapaat da bidat 

nasadeni na povisoki westa i da ne 

bidat vo blizina na pe~ni kopita 

kade {to, ~esto pati, fa}a wagla. 

Isto taka, waslinkite ne sakaat 

podzewni vodi. Koga taa so svojot kopen 

}e doppe do vodata, po 20 do 30 

godini, toga{ se javuva ppviot ppoblew. 

Ova iskustvo gi ppinudilo 

Lpcite waslinkite da gi sadat na 

pidi{tata. Zna~i, kako kultupa se 

sadi na povisokite i powalku vetpoviti 

westa. 

Vo stpu~nosta okolu paboteweto, 

veli Xekov, ogpowna powo{ dobiva od 

svojot tatko, diplowipan zewjodelski 

inènep. Se javuvaat sepiozni ppoblewi 

ppi ppocesot na peèwe (pezidbata), 

zatoa {to toa ne se u~i od 

kniga. „Mopa da se odi na tepen, da se 

izpeè dpvceto i potoa da se uvidi 

gpe{kata. Se u~i od iskustvoto„, objasnuva 

ovoj stojakovec. 

„Maslinovata muva“ 

go napa|a plodot 

Maslinkite se stavaat vo plasti~no 

bupe so ~ep. Bapaat ~esto 

ispu{tawe na vodata, deset do petnaeset 

pati, za da izleze gop~liviot 

vkus od waslinkata. Potoa, se stava 

seduwpostotna solena voda, koja se 

ppovepuva so jajce. Odnosno, se stava 

sol s# dodeka ppopadnatato jajce 

ne ispliva na povp{ina. Kolku podolgo 

stojat vo vakva voda, veli Xekov, 

tolku se podobpi za jadewe. Bojata 

na waslinkata zavisi od zpeeweto. 

Dokolku ppoizvoditelot saka 

zelena boja, toga{ tie se bepat popano. 

Cpnite waslinki se bepat najdocna 

vo pekoltata. Toj newa ppoblew 

so {tetnicite popadi postudenata 

kliwa za pazlika od Lpcija. Popadi 

toa, ppskaweto e winiwalno i na{ite 

waslinki, popadi ovoj fakt, se poekolo{ki 

od gp~kiot pod. Spoped Xekov, 

najgolew neppijatel na waslinkata 

e takanape~enata „waslinova 

wuva“, koja go napa|a plodot, go bocnuva 

i wu ppavi pana. Sepak, dobpata 

stpana e toa {to ne vipee vo zewjava 

popadi postudenata kliwa vo koja wuvata 

ne woè da ppeìvee. 

Maslinkata ìvee i do 60 godini 

Ova pastenie e specifi~no za 

odgleduvawe vo zewjava zatoa {to za 

nego, s# u{te, newa litepatupa, a i 

ppofesopite od soodvetnite fakulteti 

ne ja poznavaat dobpo, veli 

doktop Xekov. Taa e pove}egodi{no 

dpvo, koe po 40 do 60 godini ve}e 

newa wo} na pa|awe. Zatoa, tpeba da 

se ppese~e i da se obnovi pasadot. Vo 

odnos na dpugite dpvja, iwa ppewnogu 

baven past. Nivnite gpanki se 35 

do 40 santiwetpi, no kako dpvo paste 

wnogu visoko. Xekov e ppinuden da ja 

peè i da ja dpì do odpedena visina 

zapadi polesno bepewe. Za doktop 

Xekov, odgleduvaweto i odpùvaweto 

na waslinkite ne e ppoblew. No, za 

sewejstvo koe newa egzistencija, nepotpebno 

e da se ~ekaat {est do seduw 

godini za ppviot uspe{en pod. 

T.S.


Propa|a proizvodstvoto na bu~inci 

PROBLEM 

Kromidot na 

pazar ili v reka 

Nepetko nadaleku poznatiot bu~inski 

kpowid zavp{uva vo kopitoto na pekata 

Cpna. Kako {to velat selanite, od desetina 

godini pabota, sawo edna godina 

}e dade pod koj }e ja isplati wakata 

na zewjodelcite. Minatata godina 

se ppodaval po 15 denapi za kilogpaw 

i zatoa godinava se nasadeni tolkavi 

koli~ini, veli Ki~evska. 

Neispolneto vetuvawe 

Ton kromid 

za dve vpe}i 

Pped izvesno vpewe, ppetstavnici na 

Ministepstvoto za zewjodelstvo, 

{uwapstvo i vodostopanstvo donele 

izpaelska fipwa koja iw vetila 

osuwnaeset denapi za kilogpaw, no 

ottoga{ nikoj ne se pojavil vo seloto, 

obvinuva Vaska. 

|ubpe 

Makedonskite selski dvopovi naesen 

se kapaktepisti~ni po ppepolnite 

ko{ovi, senici i awbapi. Pipepkite, 

tikvite, p~enkata, obeseni 

ili ostaveni vo dvopovite, ja sozdavaat 

idili~nata slika na izobilstvo 

i pod. Vo bu~inskiot pegion, eden od 

najplodnite vo Pelagonija, toa e 

kpowidot. Tuka i dvopovite wipisaat 

na ovaa zewjodelska kultupa. Rodot, vo 

sekoja ku}a, se wepi so toni. Ovaa godina 

be{e idealna za kpowidot, ~ij 

pod, kako {to velat selanite, e so kvalitet 

kakov {to ne se paweti. Od dveste 

ku}i vo seloto, pe~isi sekoe sewejstvo 

izvadilo nad 30 tona. No, idili~nata 

slika e sawo ppivid koga }e 

se vidat izwa~enite lica na we{tanite 

koi gi ~istat glavicite na kpowidot 

i gi ~ekaat otkupuva~ite da ponudat 

ppistojna cena. Ona {to go nudat 

tie, velat selanite na Bu~in, e 

spawota. Sawo {est denapi za kilogpaw. 

„Kpowidot nikoga{ newal olku 

niska cena. Za dve vpe}i |ubpe tpeba 

Bu~inci, i pokraj ma kite 

i niskite ceni, ni ko ga{ 

nema da se ot kaàt od 

kromidot za{to nema 

drug proi zvod so takov 

kvalitet i brend. Nekoi 

edvaj ~ekaat da go prodadat 

i za {est denari i da 

gi po~nat podgotovkite 

za slednata seidba 

da ppodade{ ton kpowid“, veli seduwdeset 

i dvegodi{nata Vaska Ki~evska, 

koja sadi kpowid otkako znae za 

sebe. Nejzinoto sewejstvo ìvee od 

ovaa kultupa, no vakva katastpofalna 

godina ne pawetat. Koga od ovaa 

cena }e se ppeswetaat tpo{ocite za 

benzin, za |ubpe i dpugite dava~ki, za 

ppoizvoditelite ostanuvaat sawo 

dva denapa po kilogpaw, objasnuva Vaska. 

Vo ovie {est denapi ne e ppeswetana 

pabotata na pet~lenoto sewejstvo. 

Onie {to newa kade da go ~uvaat 

i se pla{at deka podot }e skape po 

dvopovite, po~nale da go ppodavaat 

kpowidot i za {est denapi. 

Zewjodelcite bapaat powo{ od 

dpàvata okolu plaswanot na kpowidot, 

veli Peco Vupneski. Toj e najgolewiot 

ppoizvoditel vo ova selo i vo negoviot 

dvop leàt nad seduwdeset tona kpowid. 

Sawo za da se is~isti, eden wesec, 

celo sewejstvo paboti po cel den na nasipite. 

„Dpàvata n# ostavi na cedilo. 

Taa tpeba da intepvenipa ili so subvenicii 

ili da najde plaswan dokolku 

ne powaga na dpug na~in. Taa veti subvencii 

za naftata, no pove}e od seduwdeset 

ppocenti od zewjodelcite ne 

woàt da gi podgotvat dokuwentite za 

subvencija“, veli Peco. Negovite 

koli~ini se wnogu i za wakedonskiot pazap 

i spoped nego, edinstven izlez e izvozot. 

Toj ja obvinuva dpàvata deka 

newa stpategija za zewjodelstvoto. 

Bu~inci, i pokpaj wakite i niskite 

ceni, nikoga{ newa da se otkaàt 

od kpowidot za{to newa dpug ppoizvod 

so takov kvalitet i bpend. Nekoi, 

veli Peco, edvaj ~ekaat da go ppodadat 

i za {est denapi i da gi po~nat 

podgotovkite za slednata seidba. 

Navednati nad kupovite kpowid, tie 

se nadevaat deka, woèbi, slednata godina 

cenata }e iw gi pokpie tpo{ocite 

za ppoizvodstvo i }e iw ja isplati 

wakata. Za wodepnizacija na ppoizvodstvoto 

ne pazwisluvaat. Moèbi 

vo nekoi podobpi vpewiwa. 

Zlatka Purkovi} 

JANYARI 2009 | 25 

]e ostane i kpowidot vo dvopovite?

LAVIRINT 

Administrativni prepreki 

- problem za zemjodelcite 

Zemjodelski 

pate{estvija 

Zopan Veskovski, zewjodelec i ~len na Fedepacijata 

na fapwepite vo Republika Makedonija, ne woè da 

obezbedi gpade`na dozvola za podignuvawe staklenik. 

Ppoektot, so koj Veskovski aplicipal za spedstvata 

od ppogpawata za pupalen pazvoj, wu bil odobpen od Ministepstvoto 

za zewjodelstvo, {uwapstvo i vodostapnstvo 

vo oktowvpi 2008 godina. No, toj ne e pealizipan popadi 

adwinistpativni ppe~ki. Iweno, negovite ppoblewi 

po~nuvaat koga wu bilo naloèno da izvadi gpade`na dozvola 

za podignuvawe staklenik, iako ppetxodno, toj uslov 

ne bil potencipan vo dokuwentite za aplikacija. 

Veskovski, bidej}i newal infopwacija kade, a za da go 

stigne pokot za pealizipawe, dozvolata ja pobapal vo 

MZ[V. Od tawu bil ppaten dozvolata da ja pobapa od lokalnata 

sawouppava na op{tina Kisela Voda. Pate{estvijata 

na Veskovski ppodolùvaat, bidej}i od op{tinata 

go upatuvaat na {altepite na gpad Skopje. Tie go vpa}aat 

vo op{tinata, a od tawu wu velat deka tpeba da odi povtopno 

vo MZ[V bidej}i se paboti za dpàvno zewji{te i 

tawu tpeba da dobie wislewe za vpewena ppenawena. Vpz 

baza na toa wislewe, op{tinata tpeba da ja izdade dozvolata. 

Isto taka, MZ[V ne se izjasnuva dali }e odobpi, 

tuku povtopno go vpa}a Veskovski vo lokalnata sawouppava. 

Spoped Ministepstvoto, bapaweto za dozvola tpeba da 


Adwinistpativni 

lavipinti za zewjodelcite 

Da se prolongira rokot za 

realizirawe na proektite 

Fedepacijata na fapwepi vo Republika 

Makedonija bapa odgovop 

dali woè na dpàvno zewji{te da se 

podignat sovpeweni objekti od 

za{titen ppostop – staklenici i ako 

da, kako da se dobie potpebnata 

dozvola? Osven toa, Fedepacijata 

bapa da se ppolongipa pokot za pealizacija 

na ppoektite se dodeka ne 

se pe{i ovoj adwinistpativen lavipint 

ili da se dozvoli pealizacija 

na spedstvata, iako gpade`nata dozvola 

e vo postapka na dobivawe. 

se podnese vo lokalnata 

sawouppava, 

a od tawu, 

po slu`bena dol - 

` nost, }e odgovopi 

dali }e se izdade 

wislewe za 

vpewena ppenawena 

na zewji{teto. 

Vo Makedonija 

iwa okolu 200.000 

xektapi dpàvno 

zewjodelsko zewji{te. 

Toa e zna ~a - 

en pesups za wakedonskite 

zewjodelci. 

AKTIVNOST 

Sredba na Balkanskata mreà 

na zemjodelski asocijacii 

Obuka za 

evropskoto 

zemjodelstvo 

U~esnicite }e bidat sposobni da go delat svo - 

eto znaewe, da davaat soveti vo nivnite 

dràvi i da vospostavat tesni relacii me |u - 

sebe vo neformalna regionalna mreà kade 

}e se razmenuvaat va`ni informacii i znaewa 

Seduwnaeset ppetstavnici na zewjodelski asocijacii 

od Balkanot, kon spedinata na dekewvpi, na spedba 

vo Skopje, pazgovapaa i pazwenuvaa wislewa za 

zewjodelskite ppoblewi i iskustva od sopstvenite 

dpàvi. Ppitoa, zewjodelskite ppetstavnici od Spbija, 

Kosovo, Cpna Lopa, Xpvatska, Albanija, Bosna i Xepcegovina 

i Makedonija, bea na tpening za pazni aspekti od 

zewjodelstvoto i pupalniot pazvoj. Iweno, vo napednite 

nekolku weseci, kolku {to tpae i ovoj pilot-ppoekt, u~esnicite 

}e powinat niz pet pazli~ni fazi, za {to }e dobijat 

obuka za evpopskoto zewjodelstvo, za pelevantnoto 

zakonodavstvo, fopwite na zewjodelski opganizacii, 

za wenaxwentot i stpuktupite na wodepnite zewjodelski 

opganizacii i nivnite ulogi, za ppa{awa koi se 

povpzani so ìvotnata spedina, za IPA i IPARD fondovite, 

za evpopskite institucii, kako i za politi~kite 

analizi i dijalog, lobipaweto i vwpeùvaweto. 

Po tpeningot, u~esnicite }e bidat sposobni da go delat 

svoeto znaewe i da davaat sovetodavni znaewe vo nivnite 

dpàvi, da vospostavat 

tesni pelacii we|usebe 

vo nefopwalna pegionalna 

wpeà kade }e se 

pazwenuvaat va`ni infopwacii 

i znaewa; da 

bidat vo wo`nost da 

podgotvuvaat ppoekti 

vo sopabotka so sosednite 

dpàvi i da woàt 

da gi ispolnuvaat 

svoite celi ppeku lobipawe 

so vladini i 

nevladini institucii. 

BAAN e ppoekt finansipan 

od [vedskata Intepnacionalna 

Agencija 

za pazvoj (SIDA) a 

iwplewentipana od 

[vedskata Fedepacija 

na Fapwepite (LRF). 

O~ekuvani rezultati od celokupnata programa se: 

analiza na situacijata 

i pozicijata na fapwepite 

i pupalnite opganizacii 

vo pegionot, 

kako i wo`nostite za 

sopabotka niz opganizaciite 

vo pazvoj na pegionalnata 

wpeà; 

pobliska sopabotka we|u 

spodnite opganizacii 

vo pgionot i popbliska 

integpacija vo zewjite 

lista na zaedni~ki 

ppa{awa povpzani so 

sektopot i pegionalniot 

pazvoj 

pazvien zaedni~ki detalen 

plan, zaedno so 

ppa{awa za idna sopabotka 

vo wpeàta


Neobi~na profesija 

TRADICIJA 

Ywetnost 

sozdadena 

od èlbata 

za ubavina 

Napodnata izpeka veli "podi we wajko so k´swet i 

fpli we na buni{te". No, ne bilo taka. Dali }e 

bide{ bogat ili sipowav e sostojba na svesta, a ne 

posledica na spe}ata. Potvpdata na ova ja najdov kaj 

kuwanovkata Vuskan Milica, nevepojatna èna koja 

denes ìvee vo selo Ajvatovci, skopsko. 

Dodeka ja sledev po skalite, 

koi so te{kotija gi is ka ~u va - 

{e so dvete {taki koi tpeba 

da go nadopolnat nedostatokot na 

levata noga, ~uvstvuvav kako ovaa 

èna, nenawetlivo, go ispolnuva 

ppostopot vo koj se nao|awe. Milica 

gi pokaùva{e svoite kpeacii od 

lejki koi gi ukpasuva so godini i 

paskaùva{e {to kopisti kako watepijal 

za nivno pazubavuvawe. 

"Da vidaw nekoe inte - 

pes no sew~e ili gpan~e, 

vedna{ znaw kako wo - 

àw da go iskopistaw 

za dekopacija. 

Iwaw poseben alat 

so koj pabotaw, no 

watepijalite koi 

gi kopistaw se ppi - 

pod ni. ]e wi donesat 

pesok, }e ja ppewijaw, }e ja ppesejaw 

na kpupno i na sitno i potoa 

ja lepaw, ja bojaw ja lakipaw. Se i 

se{to", paskaùva taa. 

Pari~eto kaj Boga 

Kafeto 

be{e 

posluèno 

vo pa~no 

naslikan sepvis, 

izpabotka na 

}epkata Mapija 

Ywetnosta, genetski, se ppenela 

kon nejzinata }epka Mapija. Taa, is - 

to taka, talentipan uwetnik, slika 

na staklo i na }epawika. Koga gi 

ppa{av zo{to ne nappavat biznis, 

velat deka ne woàt da stignat 

so napa~kite. Nivnite 

ppo izvodi se ppe - 

uba vi i sekoga{ 

iwa napa~ki, 

no pabotata 

bapa vpewe. 

Na ppa {a- 

we to zo{to 

ne vpabotat 

Kaj Milica bevwe pokaneti na katoli~ki 

Badnik. Ja vidovwe bogatata badni~ka 

posna tppeza. Awbientot be{e 

kako za novogodi{en katalog. Salfetkite 

svitkani kako cpveni lotosovi 

cvetovi vo ~a{ka od zeleni listovi. 

Na wasata iwa{e sé {to woè da 

se zawisli vo posno izdanie: salata so 

ajvap, pa{teta od piba, salata so testenini, 

gpav~e, posni sapwi, pita i 

{to u{te ne. Sekako, tpadicionalnoto 

lep~e so papi~e, koe se podeli i so 

gostinkata. Papi~eto "padna" kaj Lospod. 

Dowa}inite pekoa deka site vo 

ku}ata }e bidat bepi}etni vo ppetstoe~kata 

godina. Daj Boè! 

lu|e za powo{, oti iwa nevpaboteni 

èni koi ubavo bi zapabotuvale, 

pekoa "ne e isto, koga go ppaviwe 

nie so wepak od spce i koga 

dpug go ppavi za plata". 

Za ~itatelite koi sa ka - 

at da stapat vo kontakt 

so ovie dve ppekpasni 

li~ nosti, woàt da se ja - 

vat na (02) 2573076 

R. Naumovska 

JANYARI 2009 | 31

LRADINARSTVO 

Netradicionalni gradinarski kulturi za na{eto podnebje 

Mizuna na 

skopskite 

Pazarite ne se ona {to bea - mesta kade {to 

moè da kupite samo domati, piper, kompir, kromid, 

zelka. Lu|eto ve}e mnogu gi baraat ovie artikli, 

iako se netradicionalni za na{eto 

podra~je i mnogumina ne znaat deka postojat 

@ivko Spasovski od 

skopskoto selo Stajkovci 

ppoizveduva panogpadinapski 

kultupi, 

netpadicionalni 

za wakedonskoto podnebje. Na negoviot 

{estdekapen iwot, pod folija, woè 

da se najdat gluvap~e, dajkon, blitva, 

celep, pukola, wizuna i dpugi pastenija. 

Del od ovie kultupi gi ppoizveduva 

vo svoeto pove}e od 35-godi{no 

iskustvo. Veli deka se nafatil da gi 

ppoizveduva ovie, za nas, ne tolku poznati 

pastenija zatoa {to se zgolewila 

pobapuva~kata. „Pazapite ne se ona 

{to bea - westa kade {to woè da kupite 

sawo dowati, pipep, kowpip, kpowid, 

zelka. Lu|eto ve}e wnogu gi bapaat 

ovie aptikli, iako se netpadicionalni 

za na{eto podpa~je i wnoguwina 

ne ni znaat deka postojat. Site 

pastenija {to gi ppodavaw se kopistat 

za salati ili kako wipudija vo niv„, 

objasnuva Spasovski. Negovite plodovi 

woè da se kupat na skopskite pazapi. 

Vo posledno vpewe ne e wnogu zadovolen 

od cenata po koja gi ppodava, 

no veli deka i so nea gi pokpiva 

osnovnite tpo{oci za ppoizvodstvo. 

„Ziwno vpewe tie dostignuvaat povisoki 

ceni oti newa wnogu ponuda. 

Lete se javuvaat pove}e ppoizveduva~i 

i so toa pa|a cenata“, veli @ivko. 

Gluvar~e - ne wnogu ppifatena kultupa 

vo javnosta, veli Spasovski. 

Stanuva zbop za bilka, koja iwa walku 

gop~liv vkus i zatoa se stava kako 

dodatok vo salatata. Od dpuga stpana, 

taa e wnogu zdpava i kopisna bilka. 

Spasovski ja see nappolet (wapt), 

a seweto go nabavil od [vajcapija. Potoa 

taa sawata od sebe ostava sewki, 


Lluvap~e Dajkon Celep


nivi 

@ivko Spasovski: 

Vo Makedonija uspevaat 

intepesni kultupi 

koi @ivko gi see vo bpazdi. Po niknuvaweto, 

gi ppopet~uva na 10 do 15 

santiwetpi za da dobijat {ipoka lisna 

wasa. Vo lea, dolga 24 wetpi, toj 

ostava 700 do 800 kopen~iwa. Ne e dobpo 

da se ppesaduvaat, objasnuva ovoj 

zewjodelec, bidej}i se poizdp`livi na 

sawoto westo kade {to ve}e bile nasadeni 

i iwaat ppav, no vptenest kopen. 

Ovaa bilka bapa voda. Spoped 

iskustvoto na Spasovski, najgolew 

neppijatel na gluvap~eto e pepelnicata. 

Zatoa, toj ja tpetipa so „bioflop„ 

koj, spoped @ivko, woè da se 

kopisti kolku {to e potpebno, „bidej}i 

ne stanuva zbop za xewikalija“. 

„Dokolku go tpetipate so „bioflop“, 

po polovina ~as, woè da go jadete pastenieto. 

Toa ne bapa pepiod od 20 

dena za da se izgubi kapencata, a od 

dpuga stpana, za{titeno e i do 80% 

od pepelnicata“, objasnuva @ivko. 

Lluvap~eto niknuva za petnaesetina 

dena, vo zavisnost od vpewenskite 

uslovi. Toa bapa potoplo vpewe, a od 

nego woè da se bepe vo tekot na celata 

godina s# dodeka iwa zelena boja. 

Kako bilka, bapa otstpanuvawe na tpevata 

koja woè da go zadu{uva nejziniot 

past. 

Dajkon - Spasovski ja sadi pove}e 

od 20 godini. Ppvite sewki gi dobil 

od wu{tepii od pazapite na koi ppodaval 

dpugi kultupi. Po sadeweto, negovata 

soppuga gi iskopala. No, za 

spe}a, veli @ivko, uspeal da najde 

sawo eden kopen i od nego da go ppodolì 

sadeweto. Ppvata godina, kako 

opit, bidej}i ne znael kako se sadi i 

kolku pa|a, Spasovski naseal nekolku 

peda. Edniot bil wnogu gust, a dpugiot 

popedok. Spoped negovoto iskustvo, 

onoj ped koj iwal golewa gustina 

ne dal dobap i kvaliteten pod, a 

dpugite pedovi nappavile debeli, 

wazni i visoki plodovi. Sepak, toj povtopno 

gi izpet~il i nappavil odli~en 

pod. Toj dobil pazni xibpidni sewiwa. 

Edni pastele nad zewja, no ne bile 

dobpi za odgleduvawe vo ziwa, bidej}i 

bpzo wpznele. Dpugite pove}e pastele 

vo dla bo ~i wa, a sega odgleduva bilki 

koi pastat i vo zewja, no del od plodot 

izleguva i nad zewja. „Plodot od 

ova tajvansko sewe e povodenest, poblag 

i poso~en“, veli @ivko. 

Dajkonot bapa da se see ppi kpajot 

na appil. Dokolku se nasee popano, 

toga{ site plodovi }e bidat „wa{ki„, 

odnosno }e bidat dobpi za sewenski 

watepijal. Ova pastenie, otkako }e se 

nasee, ne se ppesaduva bidej}i iwa 

standapden kopen, koj po ppesaduvaweto 

woè da izpti so novi dopolnitelni 

kopen~iwa i da se nawali 

plodot. Od dpuga stpana, dokolku 

dajkonot stoi v zewja podolgo otkolku 

{to tpeba, toj }e ja izgubi so~nosta 

i stanuva wek kako sun|ep. Spoped 

@ivko, toj e podgotven za bepewe koga 

e desetina santiwetpi nad zewja i iwa 

podebel plod. Dajkonot se ppodava na 

pap~e i najwnogu go bapaat lu|e so 

poka~eno nivo na xolestepol, veli 

Spasovski. Iwa walku lut, gop~liv 

vkus i specifi~en wipis. 

Celer - ovaa kultupa, za pazlika od 

dajkonot i pa{kanatot, veli @ivko, 

woè da se ppesaduva. Ppavi wazni 

okpugli glavici. Se see vo wapt, vo 

lea, i niknuva za eden wesec. Kako pastenie 

bapa wnogu vlaga. Malku 

pote{ko izptuva, no potoa, veli Spasovski, 

bpzo paste. Se see popetko i 

po niknuvaweto se ppesaduva. Ppetxodno, 

potpebno e da se ise~e kopen~e 

od pasadot. Kopenot se see na 

20 do 30 santiwetpi pastojanie. 

Isto taka, spoped iskustvoto na ovoj 

zewjodelec, celepot woè da se see i 

vo avgust. Bapa kopawe, wnogu voda, no 

ne i wnogu toplo vpewe. „Najdobpa e 

esenskata kliwa, so okolu 20 stepeni. 

Ppewnogu toploto vpewe ovozwoùva 

da se pazvie plawenicata, koja 

go napa|a i uni{tuva„, paskaùva 

@ivko. Edna glavica woè da popasne 

i do dva kilogpawi, iako najbapana e 

od 200 do 300 gpawa. 

Blitva - zeljesto pastenie, koe 

spoped Spasovski, najvepojatno, ja 

nasledilo stapata poznata òltenikava 

zelka. Blitvata se see ppeku 

celata godina, dupi i ziwno vpewe, 

sawo ako se obezbedat dobpi uslovi. 

Isto taka, i se bepe ppeku celata godina. 

Seweto tpeba da se kupuva sekoja 

godina, iako woè i da se ostavi 

od ppetxodnata pekolta. Se see vo 

lea, woè da se ppesaduva, iako pokvaliteten 

pod, veli @ivko, iwa koga 

}e ostane na westoto na koe e zaseano. 

Spasovski, popano, gi seel vo 

dolgi pedovi vo leata, no spoped negovoto 

iskustvo, spedniot del od 

leata ostanuval so wnogu wali plodovi. 

Zatoa, toj sega ppavi wali pedovi, 

kusi lei, vo koi ja see na 15 do 

20 santiwetpi. Po niknuvaweto, za 

koe e potpebno okolu 20 dena, blitvata 

ofopwuva lisna wasa, so golewi 

zeleni listovi. Blitvata se po~esto 

se kopisti za vitkawe sapwa, kako dodatok 

vo ~opba, za ppavawe salata. Na 

pazapite se ppodava kako kitka. 

Mizuna - se sadi isto kako pukolata. 

Moè da paste na otvopeno i 

pod folija. Najgolewi neppijateli i 

se pepelnicata i cpnata buba~ka. 

Koga se jade, iwa vkus na obi~na zelka. 

Ovaa xolandska kultupa se kopisti 

vo salati. Se see i bepe ppeku celata 

godina, no se sadi na nekolku weseci 

za obnovuvawe na podot. Bapa 

wnogu voda, kako i pet~ewe na plodovite. 

Se ppodava na pazapot kako 

kitki i nikoj, osven nego, veli Spasovski, 

ne ja ppoizveduva vo zewjava. 

T. Stoj~evski 

JANYARI 2009 | 33 

Blitva 

Mizuna

OVO[TARSTVO 

Vertikalno odgleduvawe jagodi 

Maksimalna dobivka 

iskoristenost na pro 

Ovoj na~in na proizvodstvo ovozmoùva maksimalno iskoristuvawe na prostorot, 

kako i za{teda na voda, |ubre, pesticidi, vreme, pari i rabotna sila 

Divna Ivanova e 

ppviot zewjodelec 

vo Makedonija koj 

veptikalno odgleduva 

jagodi. Svoeto 

desetgodi{no plasteni~ko 

ppoizvodstvo na dowati, kpastavici 

i cve}e, go zawenila 

isklu~ivo so odgleduvawe jagodi. 

Taa po~nala vo 2007 

godina, so 6.000 saksii ili 

24.000 kopeni jagodi, kako i 

16.000 kopeni na 

zewja i vo vpe}i. 

Proizvoditelite 

na jagodi se zadovolni 

i od cenata {to ja dostignuva 

jagodata. Prose~no, 

veli Ivanova, se 

pla}a po 100 denari 

za kilogram. 

Odgleduvawe jagodi vo za{titen prostor 

Najintenziven na~in na odgleduvawe 

jagodi e odgleduvaweto vo plastenici 

ili staklenici za pano i 

vonsezonsko ppoizvodstvo, koga cenata 

e 3-4 pati povisoka. Vo za{titeniot 

ppostop, toplinata na vozduxot 

i na zewji{teto e povisoka za 

6 do 12 celziusovi stepeni otkolku 

na otvopeno pole. Zatoa, vegetacijata 

po~nuva wnogu popano, a so toa i sozpevaweto 

na plodovite na jagodite. 

Ppoizvodstvoto vo plastenici 

ppetstavuva sigupno i visoko ppofitabilno 

ppoizvodstvo, koe se bazipa, 

pped s#, na golewi investicioni 

vloùvawa. Ova e osnovnata 

Lolewi investicii, 

no 

u{te pogolew 

ppofit 

ppi~ina za toa {to ovoj na~in na 

ppoizvodstvo ne e wnogu pasppostpanet. 

No, nasppoti ova, se zgolewuva 

intenzivnosta i se nawaluva 

pizikot od izwpznuvawe so ppiwena 

na niskite plastenici - tuneli, 

a se zgolewuva ppinosot i dobivkata. 

Plodot vo tunelite sozpeva 

7 do 10 dena popano, a toa zna~i 

i povisoka cena na pazapot. Osven 

toa, iwa pogolew ppinos, polesna 

za{tita i kontpola, dobap kvalitet 

i polesna bepba. 

Odgleduvaweto vo plastenici e 

sli~no kako i vo tunelite. Edinstvenata 

pazlika e vo toa {to ovde 

Sadewe 

jagodi 

„Ovoj na~in 

na pabotewe 

e po~ist, 

pokultupen 

i, pped s#, 

ovozwoùva 

waksiwalno 

iskopistuvawe 

na ppostopot 

i dobivka. 

Na ppiwep, vo 300 

kvadpati sega iwaw 8.000 kopeni, 

a so tpadicionalnoto 

ppoizvodstvo }e iwav sawo 

1.500 kopeni jagodi“, veli 

Divna. 

Ovoj na~in na ppoizvodstvo 

go ppona{la na intepnet, 

a vo svoeto po~etno pabotewe 

se konsultipala so 

Nikola Mileti}, ppoizvoditel 

na jagodi od Subotica, 

Spbija. Ivanova po~nala so 

kpedit, no kako {to veli, 

90% go vpatila u{te vo ppvata 

godina od paboteweto. 

„Investiciite se golewi vo 

ppvata godina, koga se nabavuvaat 

saksii, sadnici, 

dpà~i i dpuga konstpukcija. 

Slednata godina tie se powali 

za pove}e od polovina. 

Jas po~nav so 5.000 evpa i so 

gotov plastenik“, paskaùva 

Divna. 

Plodovite gi plasipaat 

nadvop od zewjava, ppeku izvoznici. 

Ovaa godina, po fopwipaweto 

na zdpuènieto 

„Makedonska jagoda“, se nadevaat 

deka polovina od celokupnoto 

ppoizvodstvo, isto 

taka, }e bide izvezeno. Osven 

toa, ~lenovite na zdpuènieto 

pabotat na unificipawe 

na pakuvaweto. I ppi ovoj 

na~in na odgleduvawe, potpebna 

e esenska i ppoletna 

za{tita od insekti i plawenica. 

Tpetipaweto tpae s# do 

pped cvetaweto. Ivanova, vo 

svoeto ppoizvodstvo, iwa jagodi 

od soptite „alba“, „poksana“, 

„waja“, a ve}e uvezla i 

fpigo sadnici „elfanta“ od 

Spbija. 

vloùvawata se pogolewi. No, vo ovoj 

slu~aj, se obezbeduva popano sozpevawe 

na wnogu na~ini. Pped s#, vo 

plastenicite woè da se postavat 

dopolnitelni niski tuneli ili jagodite 

da se pokpijat so agpil-folija, 

a woè da postoi i dopolnitelno 

zagpevawe na plastenicite. 

Veptikalniot sistew na odgleduvawe 

obezbeduva podobap kvalitet na 

plodovite, po~isti i pozdpavi jagodi, 

pawnowepno sozpevawe, powalku 

gabi~ni bolesti, lesno sadewe i lesna 

bepba. Ovoj sistew podpazbipa 

za{teda na voda, |ubpe, pesticidi, vpewe, 

papi, pabotna sila i ppostop. 

34 | MOJA ZEMJA


Vo strumi~kite plastenici 

JALODESTO OVO[JE 

i 

storot 

Jagodite gi 

menuvaat domatite 

i piperkite 

Za{teda 

vo ppostop 

Zewjodelcite odgleduvaat 

jagodi vo saksija 

Ogromen interes 

kaj zemjodelcite 

Pped edna godina, Ivanova bila 

edinstveniot ppoizvoditel na 

jagodi so veptikalna postavenost. 

Denes, veli taa, iwa pove}e 

od 40 kolegi i u{te wnogu zaintepesipani 

sewejstva. 

Opra{uvawe so bumbari 

Oppa{uvaweto kaj jagodata se 

vp{i so specijalni buwbapi, koi 

se nabavuvaat od Lpcija. Spoped 

infopwaciite, za edna ko{nica so 

50 buwbapi se pla}a 100 evpa, a 

tie se dovolni za oppa{uvawe na 

8.000 sadnici. 

Okolu tri od vkupno edinaeset dekari so plastenici, 

Hristov gi podgotvil i adaptiral za 

proizvodstvo na jagodi. Gi zamenil domatite, 

krastavicite i piperkite so jagodi 

Qubopitnosta i èlbata za ne{to 

novo bile dovolna ppi~ina za \oko 

Xpistov od stpuwi~koto selo Kukli{ 

del od svoite plastenici za 

ppoizvodstvo na dowati, kpastavici 

i pipepki da gi zaweni so jagodi. Idejata 

za vakvo ppoizvodstvo ja iwal podolgo 

vpewe, iako ja pealizipal pped 

nekolku weseci. Toj sobpal infopwacii, 

ostvapil pove}e kontakti so 

stpu~ni lica koi wu powognale okolu 

nabavkata na sadnicite i po~nal. 

Okolu tpi dekapi, od vkupno edinaeset 

kolku {to gi iwa so plastenici, 

gi podgotvil i adaptipal za jagodite, 

za {to, pokpaj pabotata, bile 

potpebni i wnogu papi. 

Xpistov posadil 60.000 kopeni vo 

14.000 saksii, a vloìl okolu 50.000 

evpa sopstveni spedstva. Toj ne àli, 

bidej}i objasnuva deka ppoizvodstvoto 

na jagodi woè da bide isplatliva 

investicija, pped s#, popadi waloto 

koli~estvo od dowa{nite ppoizvoditeli 

i s# pogolewata pobapuva~ka 

na pazapot. 

Ovoj zewjodelec veli deka ne e 

te{ko ppeadaptipaweto na ppoizvodstvoto 

od eden vo dpug vid, posebo 

ako se znae deka i panogpadinapskite 

kultupi i jagodite pastat vo 

zewja i iwaat potpeba od pe~isi 

sli~ni kliwatski uslovi. Za nego, 

wnogu pova`na e èlbata i vepbata 

vo uspex na toa {to go paboti. „Kako 

}e bide, }e vidiwe nappolet, koga ja 

o~ekuvawe i ppvata bepba. Neizvesnost 

iwa, no nikoga{ ne woè odnapped 

da se znae {to }e bide. Isto 

taka, kaj tpgovcite ne se doa|a nepodgotven, 

odnosno ne woè da iw se 

kaè deka }e odgleduva{ jagodi i da 

gi zawoli{ da gi otkupat, tuku obpatno, 

wopa da se ponudi gotov ppoizvod. 

Iwaj}i ja ppedvid walata ponuda od 

dowa{no ppoizvodstvo, newa da iwa 

nikakov ppoblew“, veli Xpistov, optiwisti~ki 

paspoloèn za novoto 

ppoizvodstvo. 

Ppvata bepba ja o~ekuva nekade nappolet 

i se nadeva deka s# }e odi spoped 

planot. Dokolku bide taka, ppocenkite 

velat deka od sekoj kopen 

tpeba da dobie powe|u 400 i 600 gpawa 

jagodi. Xpistov, povikuvaj}i se na 

winatogodi{nite iskustva od svoite 

kolegi, e optiwist i okolu cenata. 

Lani staptot na otkupot bil po 

cena od okolu 200 denapi za kilogpaw, 

{to bi bilo zadovolitelno i za ovaa 

sezona. Iwaj}i ppedvid deka stanuva 

zbop za ppili~no golewa investicija, 

ovoj zewjodelec ne o~ekuva 

vloènoto da go vpati u{te vo ppvata 

godina, tuku etapno, za dve do tpi 

godini. Vo we|uvpewe, se nadeva na 

poddp{ka i od dpàvata, bidej}i godinava 

jagodite ne bea vlezeni vo ppogpawata 

za finansipawe. Papalelno 

so jagodite, Xpistov ppodolùva i so 

tpadicijata na stpuwi~kiot pegion 

- panogpadinapskoto ppoizvodstvo. 

Dodeka gi o~ekuva ppvite jagodi i pezultati, 

toj ve}e pazwisluva za 

ppo{ipuvawe na ppoizvodstvoto. 

Zoran \orgiev 

JANYARI 2009 | 35

Dru{tvo za 

proizvodstvo, 

trgovija i uslugi 

„JANAKI KOMERC“ DOO 

ul.Skopska br.7a 1430 Kavadarci 

tel.prodavnica ++ 389 (0)43 412-924 

tel.servis ++ 389 (0)43 417-412 

tel.mobilen ++ 389 (0)70 218-040 

www.janakikomerc.com 

info@janakikomerc.com; skype.janakikomerc 

Vr{ime proda`ba so mo`nost 

na KREDIT,servisirawe i 

remontirawe na site tipovi na traktori 

i proda`ba na rezervni delovi.

RAZLOVOR 

Mirjana Xemova, rakovoditel na oddelenieto za agrokreditirawe vo “Prokredit banka” 

Banka vo dvièwe 

Vie ste banka koja im pomaga 

na zemjodelcite vo nivnoto ra - 

bo tewe. No, tie imaat premnogu 

ma li familijarni biznisi. Kak - 

vo e va{eto dosega{no iskustvo 

vo raboteweto so zemjodelcite? 

Zewjodelstvoto e wnogu va`na gpanka 

vo dpàvata, a od dpuga stpana, dosega 

zewjodelcite vo wal del bea finansipani 

od bankite. Vo ppincip, 

zewjodelcite vo Makedonija ne se golewi 

fapwepi, tuku stanuva zbop za 

sitni individualni sopstvenici. 

Zatoa, so tekot na vpeweto, nie gi pazvivavwe 

na{ite klienti i postojano 

go slediwe pastot vo nivniot biznis. 

Vo posledniot pepiod iwawe ogpowni 

ppoweni vo swisla na pazvoj i fokusipawe 

kon zewjodelstvoto. Iwaj}i go 

ppedvid ova, vo wapt zapo~na da paboti 

posebno oddelenie za agpokpeditipawe, 

iako wopa da napowenewe 

deka u{te od 2004 godina postoi 

gpià za agpoklientite na nivo na 

sektopot za kpeditipawe. Na agpokpeditite 

vo wowentov pabotat okolu 

30 kpeditni analiti~api, a dosega 

isplativwe pove}e od 24 wilioni 

evpa vo ovoj sektop. Agpokpeditnite 

analiti~api vo najgolew bpoj slu~ai 

se agponowi, zatoa {to tie najdobpo 

woàt da go pazbepat i analizipaat 

biznisot na klientot. 

Imaj}i ja predvid strukturata 

na zemjodelcite, kolku se tie vo 

mo`nost da zemaat krediti i 

redovno, aùrno da gi vra}aat? 

Se slu~uva li toa da im pretstavuva 

tovar vo nivniot razvoj? 

“Ppokpedit banka” dosega isplatila 

okolu 12.800 kpediti, so pposek 

na kpedit okolu 2.000 evpa, ppete`no 

na wali zewjodelski sewejstva. 

“Ppokpedit” e ppvata banka koja na 

pazapot ponudi kpediti za zewjodelcite 

so podobpeni uslovi, pped s#, 

vo pogled na fleksibilniot zalog i 

nepedovniot plan na otplata, ppilagodeni 

na wo`nostite i kapacitetite 

na na{ite zewjodelci. Nepegulapniot 

plan na otplata zna~i 

ppilagoduvawe na na~inot na otplata 

na sekoj klient individualno, 

spoped kapaktepot na negovoto ppoizvodstvo. 

Zna~i, ne stanuva zbop za 

fiksni ednakvi wese~ni ili kvaptalni 

pati, tuku patite se ppilagoduvaat 

na sezonata. Koga tie iwaat 

najgolewi tpo{oci vo ppoizvodstvoto, 

toga{ iw davawe winiwalni 

pati. Zna~i, se ppavi 

Bidej}i zem jo - 

del cite se na teren, 

“Prokredit banka” ima 

nekolku agrokombija kako 

pod vi`na banka i za po les na 

dostapnost do lu |e to. Zna~i, 

toa e banka vo dvièwe - ag - 

ro karavani koi nudat kompletni 

uslugi za eden 

zemjodelec 

paket vo zavisnost od negovite 

kapaktepistiki, a celta e 

da ne se optovapi biznisot i ppoizvodstvoto 

i da ne se napu{i nivniot 

ppipoden tek. 

So odgled na situacijata vo koja 

se nao|a svetot, dali aktuelnata 

kriza vlijae na va{eto rabotewe 

so zemjodelcite kako klienti? 

Koja e va{ata strategija? 

- Na{ata stpategija e “odgovopno 

finansipawe”. Iwawe 30 aktivni 

agpoanaliti~api i odobpuvaweto 

na kpeditite sekoga{ se bazipa na 

finansiska analiza na potencijalniot 

klient. Nie pabotiwe na ppincipot 

“poznavaj go svojot klient” i 

zatoa iwawe ogpowna odgovopnost da 

go za{titiwe na{iot zewjodelec. 

Kako moè eden obi~en zem jo - 

de lec da Ve najde i da gi dobie 

potrebnite uslugi? 

Pped s#, se tpudiwe da bidewe 

{to podostapni. Zewjodelcite 

doa|aat kaj nas, no i nie swe aktivni 

i gi posetuvawe pedovno, se vp{at 

ppowocii nadvop od bankata, na westa 

kade {to pabotat zewjodelcite. 

Opganizipawe zaedni~ki edukativni 

nastani so wnogu zewjodelski opganizacii, 

ppofesopi, kako i objasnuvawa 

kako da gi kopistat na{ite 

uslugi. So cel da bidewe podostapni, 

iwawe i nekolku agpokowbija. Toa, 

vsu{nost, e banka vo dvièwe, ppi 

{to uslovite za kpeditite se objasnuvaat 

od stpu~nite lica na sawoto 

westo. Pokpaj toa, zaintepesipanite 

klienti iwaat wo`nost da aplicipaat 

za kpedit na lice westo. 

Kako banka, iw nudiwe kpediti 

za obpatni spedstva (sewenski 

watepijal, |ubpiva i 

dpugi tekovni tpo{oci), 

agpokpediti za fiksni 

spedstva (zgolewuvawe na 

wexanizacija, obnovuvawe 

na osnovno stado, kupuvawe 

vozilo) i dolgopo~ni 

kpediti za investipawe 

(vo kapitalni objekti, ppoizvodstveni 

kapaciteti, kupuvawe 

zewji{te, odnosno investicii 

koi ne se vpa}aat ppewnogu 

bpzo). Postojat i posebni kpediti 

za wexanizacija i na{ata banka iwa 

sklu~eno dogovop za sopabotka so ppodava~i 

na zewjodelska wexanizacija, 

so {to wu se nudat odpedeni povolnosti 

na zewjodelecot - kupuva~. Papalelno 

so kpeditite, nudiwe kowpleten 

paket na uslugi koi woè da 

wu se ponudat na eden zewjodelec, 

kako {to se zewjodelski depoziti, 

tpansakciska swetka, ìpo-swetka. 

T. S. 

Mirjana Xemova e diplomiran ekonomist, koja e del od 

agrotimot na „Prokredit banka”, za koj veli deka e odli~en 

spoj na znaewe i iskustvo. „Prokredit banka” raboti so 

kreditirawe na ovaa kategorija naselenie u{te od svoeto 

osnovawe, no godinava, zaradi poorganiziran pristap do 

zemjodelcite, formira oddelenie za agrokreditirawe. 

38 | MOJA ZEMJA

TOP TEMA 

Vo skopsko Batinci 

Ppepabotka na a 

so kalifornisk 

Vuksanovi} go otkupuva 

apskoto |ubpe od 

sto~apite 

Slobodan Vuksanovi}, na iwotot vo skopskoto 

selo Batinci, go ppepabotuva apskoto |ubpe so 

kalifopniski cpvi i dobiva bioxuwus. Pove}e 

od 27 godini paboti na usovp{uvawe na kvalitetot 

na bioxuwusot i bioflopot (|ubpe vo 

te~na sostojba). „Stanuva zbop za |ubpe so golew bpoj wikpoopganizwi, 

koi i se potpebni na po~vata. Po~vite bogati 

so wikpoopganizwi se plodni, a dokolku gi newa, 

toga{ stanuva zbop za neplodni po~vi i pastenijata {to 

pastat na niv se neotpopni na bolesti, na su{a i na wpaz“, 

veli Vuksanovi}. Toj ìvee v gpad, no popadi èlbata da 

bide ppisuten vo ppipodata, se pe{il na ~uvaweto kalifopniski 

cpvi za ppepabotka na apskoto 

|ubpe. Vuksanovi} go otkupuva apskoto 

|ubpe od sto~apite od okolnite sela. 

Sepak, za da se ppoizvede ova opgansko 

|ubpe, veli toj, ne swee da se kupuva 

od golewite fapwi bidej}i 

tawu, spoped Vuksanovi}, kopistat 

pazni ppewisi (xopwoni i antibiotici). 

Zatoa, toj kupuva sawo od 

wali fapwepi, kade {to wopa da 

odleì desetina weseci. 

Tehnologija na odgleduvawe 

Pped da se po~ne so ppepabotka, toj i 

negoviot bpat ppavat lei od pazni watepijali. 

Sepak, spoped nivnoto iskustvo, 

najppakti~na e daskata, koja zapadi 

za{tita od skapuvawe, se ppewa~kuva so ppegopeno waslo. 

Iako, teopetski, leite tpeba da bidat {ipoki okolu 

eden wetap, Vuksanovi} gi ppavi {ipoki okolu dva wetpa, 

so {to se za{teduva na watepijal. Odozdola, pod |ubpeto, 

se stava podebel najlon, na koj se ppavat dupki so vila 

Crvite ìveat od 

10 do 12 godini, veli Vuksanovi}. 

Tie se hermafroditi 

(dvopolni) i najmnogu egzistiraat 

na povolni, visoki temperaturi. 

Na temperatura od 18 do 

21 celziusov stepen, crvite moè da 

snesat okolu 15 do 20 jajca (kokoni), 

a od eden kokon moè da izlezat 

20 crvi. Najgolemi neprijateli 

na crvot, pokraj ~ovekot, 

se krtot i kowo {t - 

i pot. 

Odgleduvawe kaliforniski crvi za dobivawe proteinska hrana 

Idealna xpana za industpiski odgleduvanite 

cpvi e apskoto ({talsko) 

|ubpe. Powinuvaj}i niz opganizwot, 

cpvite go sitnat (welat) i go pazloùvaat 

na osnovni elewenti, ppetvopaj}i 

go vo bioxuwus. Toj e bogat so bioaktivni 

wikpoopganizwi, koi vlijaat vpz 

pastot i pazvojot na pastenijata. Edno 

pabotno leglo kalifopniski cpvi, za 

edna godina, ppepabotuva 1.000 kilogpawi 

apsko |ubpe, a se dobiva 500 do 

600 kilogpawi kvalitetno |ubpe - bioxuwus, 

objasnuva Vuksanovi}. Kalifopniskiot 

cpven cpv, iako so wali diwenzii 

(6-8 santiwetpi i teìna od okolu 

eden gpaw), so svoeto nevepojatno tewpo 

na pazwnoùvawe, ppoizveduva ko li - 


~es t vo na ppoteinska wasa (weso), koja 

ne e vo sostojba da ja dade nitu eden dpug 

vid. Na ppiwep, vo edno pabotno leglo 

iwa okolu 30.000 polnozpeli, 30.000 

wladi i 30.000 kokoni (pove}e jajca od 

cpvi). Po edna godina, vo zavisnost od 

kvalitetot na apskoto |ubpe, od nadvope{nata 

tewpepatupa i od vlagata vo 

leglata, vo niv iwawe od 100.000 do 

120.000 cpvi. Ako eden cpv teì okolu 

eden gpaw, toa zna~i deka edno leglo, 

godi{no, ppoizveduva okolu 100 kilogpawi 

ppoteinska wasa (weso). Stabilizipana 

wini-fapwa od 100 legla 

woè da dade do 10 tona kvalitetno weso. 

Zna~i, pokpaj 60 tona bioxuwus, dava i 

10 tona kvalitetno weso. Negoviot kvalitet, 

spoped sostojkite {to gi sodpì, 

e ednakov na tele{koto weso i kotipa 

povisoko od kowepcijalnite vidovi na 

weso. Od industpiski odgledanite 

cpvi, isto taka, se dobiva i visokokvalitetno 

bpa{no, koe se dodava vo 

sto~nata xpana. Najgolewi efekti se dobivaat 

vo ìvinapstvoto, ppi odgleduvawe 

pibi i sviwi. So dodavawe 

sveì cpvi vo isxpanata na pibite, bpojlepite 

i sviwite, se skpatuva tupnusot, 

a odgleduvanite ìvotni se pootpopni 

na bolesti i zapazi. Ppi tovot na 

sviwite, ppase od 10 nedeli, dokolku wu 

se dodavaat i sveì cpvi, teì kolku 

ppase od 12 nedeli, iwa povkusno weso 

i golewa otpopnost na zapazni bolesti.


psko |ubpe 

crvi 

za da se cedi vi{okot voda. Vpz najlonot se stavaat eden 

sloj iskinati kaptoni, zatoa {to cpvite bapaat celuloza. 

Po ova, vpz natopenite najloni so voda, se stava eden sloj 

|ubpe. Toa zna~i deka |ubpeto se sitni so vila i tpeba dobpo 

e da se natopi oti cpvite go goltaat i, kako izwet, 

pasitneto, go isfplaat vo leata. Cpvite go ppepabotuvaat 

ovoj sloj petnaesetina dena, odej}i nagope-nadolu. 

Otkako ovoj ppv sloj }e se izpawni, objasnuva Vuksanovi}, 

se stavaat novi, potenki sloevi od pet do {est 

santiwetpi, na sekoi deset do petnaeset dena. Celokupniot 

ppoces na ppepabotka tpae okolu edna godina 

i vo toj pepiod, leata se polni od 35 do 40 santiwetpi. 

Po napolnuvaweto na leata se ~eka dvaesetina dena 

dodeka cpvite ubavo ne izgladnat. Potoa, Vuksanovi} stava 

povla`no i posveò |ubpe, vo sloj od 7 do 10 santiwetpi. 

Vo zavisnost od nadvope{nite tewpepatupi, od kvalitetot 

na |ubpeto i od dpugi faktopi, za seduw do osuw 

dena, cpvite se ka~uvaat vo ovoj najgopen sloj. „Se zewa 

vila i najgopniot sloj se ppefpluva vo novo leglo, kade 

{to se navlezeni 90% od cpvite. Po petnaesetina 

dena, celiot ppoces se povtopuva so cel da se eliwinipaat 

ppeostanatite desetina ppocenti cpvi i onie 

wladi cpvi koi se izvele od jajcata vo legloto. Slojot 

od leata, koj ve}e newa cpvi, e visokokvaliteten bioxuwus, 

koj se su{i, se see i se pakuva. Mini-fapwa od 100 

legla kalifopniski cpvi obezbeduva ppistoen ìvot za 

edno sewejstvo, zavp{uva Vuksanovi}. 

T. Stoj~evski 

Te~no |ubre od lekoviti rastenija 

Ppepabotenoto |ubpe go ppavat vo nov ppepapat vo 

te~na sostojba, zatoa {to, spoped zewjodelcite, bioxuwusot 

odzewal pove}e vpewe za nanesuvawe. „Za da iw 

olesniwe na zewjodelcite, go ppetvapawe vo te~na sostojba 

so dodatoci od lekoviti pastenija i dobivawe kowbinipan 

ppepapat za ppexpana i za{tita na pastenijata 

od najopasni bolesti. Ppepapatot se kopisti folijpano 

i ppeku sistew kapka po kapka“, veli Vuksanovi}. 

Cpvite go ppepabotuvaat 

apskoto |ubpe 

Napopna pabota ppi 

odgleduvaweto cpvi 

Mini-fapwa od 100 legla kalifopniski 

cpvi obezbeduva ppistoen ìvot za 

edno sewejstvo, veli Vuksanovi} 

JANYARI 2009 | 41


John Deere 5725 

MEXANIZACIJA 

Traktor za farmeri 

od sreden rang 

U{te na prv pogled se zabeleùva 

deka traktorot e kratok, a toa zna~i 

deka e lesen za manevrirawe v pole 

TEHNI^KI KARAKTERISTIKI 

Mo}nost: 90 KS 

Broj na cilindri: 4 

Zafatnina na motor: 4500 cm 3 So tupbopolna~ 

Menuva~: 9 bpzini napped / 3 bpzini nazad sinxponzipan 

Kardansko vratilo: 540 / 540 ekonowik 

Snaga na kardansko vratilo: 83,3 ks 

Upravuva~: xidpauli~en 

Hidrauli~na pumpa: 60,2 l/min 

Rezervoar za gorivo: 95 l / 141 l na vepzijata so kabina 

Akumulator: 12V, 100 Ah 

Alternator: 70A/90A na vepzijata so kabina 

John Deere 5725, pped se, e nawenet za fapwepi od speden 

pang, odnosno za na{i uslovi, toa bi zna~elo za onie {to 

obpabotuvat povp{ini od 30 do 70 xektapi. So negovata snaga, 

bez ppoblew, vle~e tpibpazden plug so vkupen paboten 

zafat od 90 cw ili tawipa~a (so 32 diska / ppe~nik na diskovi 

od 560ww) i vkupen paboten zafat od 3,0w. 

Snagata na izleznoto kapdansko vpatilo {to ovaj tpaktop 

ja dava e 83,3 ks. Vo ppaksa bi zna~elo deka bez ppoblew 

woè da se upotpebuva vo takanape~enata “zelena linija” 

za vle~ewe na pogolewi kosa~ki do 3 wetpi so kondicionepi 

(nazabeni guweni vaqaci koi vp{at ppesipawe na 

steblata od lucepkata) i “Roll” balipa~ki, koi iziskuvaat 

pogolewa snaga na kapdanot. 

Y{te na ppv pogled se 

zabeleùva deka tpaktopot e 

kpatok, a toa zna~i deka e lesen 

za wanevpipawe v pole. Meguoskinoto 

pastojanie e 2180 ww, 

a kpajnata dolìna, so vklu~eni 

tegovi od ppedna stpana i kpajna 

to~ka na polugi od zadna 

stpana, iznesuva 3510 ww i {ipina 

od 1490 do 1800 ww. 

[to ni se dopaga: 

tpaktopot e „kus” i pogoden 

za wanevpipawe vo pole 

Kliwa upedot paboti besppekopno 

Ednostavi kowandi i golewa 

ppeglednost na kabinata 

Mnogu wala bu~ava vo kabinata 

[to ne ni se dopaga: 

Cenata: 32.000 evpa 

Kowppesopot za vozdux e 

opcija so doplatuvawe 

Komfor - toa e ona {to ja odlikuva ovaa kabina. Lesno 

dostapni kowandi, kliwa uped, volan so nagoduvawe, 

zvukot od wotopot ne dopipa vo vnatpe{nosta. 

Pover tech motori - nova genepacija wotopi od John 

Deere. Ovoj pat, ekonowi~ni, so wnogu bitna kapaktepistika, 

koja spoped ppoizvoditelot, gi pazlikuva 

od dpugite - konstanten wowent ppi opseg od 1600 - 2400 

vptezi/win na wotopot. Toa, vo ppaksa, zna~i konstantna 

snaga na vle~ewe. 

Modelot 5725 doaga od John Deere-ovata fabpika 

vo Meksiko so cena od okolu 32.000 evpa. Za spopedba, 

tpaktop od istiot ppoizvoditel so sli~na oppewa i 

snaga, so poteklo od Lepwanija (so ekolo{ki wotop), bi 

~inel okolu 45.000 evpa - skapo ili eftino za wakedonski 

ppiliki otcenete sawi. 

JANYARI 2009 | 43

PROBLEM Zemjodelcite bez servisi za mehanizacijata todor.stojcevski@ffrm.org.mk 

Nedostigaat 

„lekari“ 

za defekti 

Vo isto~niot del na Makedonija 

nema mehani~arski servis i kvalifikuvan 

kadar za popravka na zastarenata 

mehanizacija 

Newaweto uslu`ni wexani~apski pabotilnici vo okolinata 

na Ppobi{tip ppetstavuva ppoblew za wnogute 

zewjodelci koi iwaat tpaktopski wa{ini od popane{nata 

dpàva ili novonabaveni tpaktopi, koi popadi 

gabapitnosta na konstpukcijata i wasivnite plugovi, se 

zabeleùvaat vo ppostpanite zewji{ni blokovi. Za navpeweno 

i efikasno otstpanuvawe na defektite kaj wa{inite 

i ppiklu~nata wexanizacija, zewjodelcite od ovoj pegion 

se ppinudeni da bapaat powo{ nadvop od dpàvata. Vo pegionov, 

s# u{te, newa wexani~apski sepvis i kvalifikuvan 

kadap za poppavka na zastapenata wexanizacija, a posebno 

za ponovata genepacija tpaktopi i kowbajni, velat 

zewjodelcite. Sepak, tie se zadovolni od ponudata na pezepvni 

delovi vo tpgovijata. „Obpabotuvaw okolu sto xektapi 

dpàvna zewja. Raspolagaw so sopstven wa{inski papk, 

vo koj pokpaj stapite tpaktopi od 20 do 30 godini, iwaw 

i nova genepacija na wa{ini. Odpùvaweto i poppavkata 

se najgolew ppoblew. Na eden od novite tpaktopi, neodawna, 

se pojavi defekt kaj wenuva~ot. Vo okolinata ne woèv da 

najdaw wajstop i angaìpav wexani~ap od Veles. Se pazbipa, 

kolku pobapa - tolku plativ“, objasnuva Todop Petkov od 

selo Bu~i{te. Iako vgpadil novi delovi, tpaktopot i ponatawu 

bil neisppaven. 

I negoviot sogpa|anin, Ilija Sapafiwov, sopstvenik 

na kowpanija vo Ppobi{tip, nabavil ~etipi wo}ni tpaktopi 

za obpabotka na ~etipiesetinata xektapi dpàvna 

zewja. Sapafiwov gi kupil kako polovni i se soo~uva so 

ppoblew vo nivnoto pabotno odpùvawe. „Iako se kupeni 

kako polovni, stanuva zbop za skapi wa{ini i zatoa, 

odpùvaweto bapa wnogu spedstva. Poppavkata na ovie 

Ma{inski krugovi kako 

re{enie za problemite 

Za podobpo iskopistuvawe na skapata zewjodelska wexanizacija, 

we|u zewjodelcite s# poaktuelna stanuva idejata 

za za~lenuvawe vo Zewjodelsko-wa{inski kpugovi, od 

kade {to se nudi i pe{enie za nadwinuvawe na ppoblewite 

na zewjodelcite. „Otsustvoto na uslu`ni sepvisni centpi 

ili wexani~apski pabotilnici za potpebite na zewjodelskite 

wa{ini e aktuelen ppoblew po paspa|aweto 

na golewite kowbinati, koi bea opsluùvani od stpu~ni 

i dobpo oppeweni sepvisi. Bidej}i ppopadnaa kowbinatite, 

ppopadnaa i sepvisite. Zatoa, so nekolkuwina univepzitetski 

ppofesopi, pabotiwe na fopwipawe wpeà od sepvisni 

centpi, pazwesteni na pegionalno nivo“, veli Nikol~o 

Kolev, ppetsedatel na Ynijata na Zewjodelsko-wa{inski 

kpug vo Republika Makedonija. Spoped nego, ovie centpi 

bi tpebalo da ja dadat potpebnata poddp{ka za 

odpùvawe na zewjodelskata wexanizacija. 


Sepiozni ppoblewi so 

stapata wexanizacija 

wa{ini ~ini i do 4.500 denapi za sekoj ~as pabota na wajstopot. 

Zadovolni swe ako voop{to i dojdewe do wajstop 

koj go znae zanaetot“, veli Sapafiwov. 

I zewjodelcite od dpugite peoni vo isto~niot del na 

Makedonija peagipaat za vakvite ppoblewi. 

„Bez pazlika dali stanuva zbop za opawe, ppskawe ili 

vo pepiod na ètva, ppoblewite se isti. Se woliwe da ne 

se pasipe tpaktopot ili kowbajnot. Dodeka da najdewe dobap 

wajstop, wa{inata e neupotpebliva i do nedela dena“, 

veli Van~o Sandev od Novoselani, Oble{evo-ê{inovo. 

Ovoj wlad i awbiciozen zewjodelec paspolaga so dobpo 

oppewen wa{inski papk, vpeden pove}e od stotina iljadi 

evpa. Za sanipawe na defekt, odnosno bopd-kowpjutep 

vo eden od ~etipite novi tpaktopi „Wu Xoland“, neodawna 

platil 9.500 evpa na wexani~ap od Spbija. 

Traj~e Stroimanovski


Interesni vidovi ptici vo makedonskite lovi{ta 

LOVSTVO 

Atpaktiven preleten dive~ 

za stpanskite lovxii 

[umskata {luka, ridskata {luka, golemiot i maliot 

bekasin se ~etirite vida dive~ od familijata bekasi, 

koi se sre}avaat vo makedonskite lovi{ta 

zadpùvaat do appil, pped da zawinat 

na sevep. Pepduvite se vo waskipno kafeavi 

do cpni nijansi {to ja ppavi nevidliva 

na zewja. Moè da se spetne i 

vo powali jata, osobeno vo son~evite 

zoni za{titeni od sevep. Ma`jakot ne 

e poligawen i ovie ptici ppavat papovi, 

koi se zaedno vo celiot pepiod 

na gnezdeweto. Isxpanata $ e sli~na 

kako na {uwskata {luka. Popadi nejzinata 

golewina, ne e posebno atpaktiven 

vid dive~ i se otstpeluva spopadi~no, 

vo tekot na esenskite weseci, 

osobeno vo noewvpi. 

3. Lolewiot bekasin (Galinago media) 

e ne{to pokpupna ptica, so teìna do 

250 gpawa. Lpbot wu e tewnokafeav so 

tewni i posvetli {api. Lpadite i stowakot 

se posvetlo kafeavi, so nappe~ni 

{api i potewni petna. Kpiljata 

se vo fopwa na poluwese~ina. Na 

na{ite tepeni se javuva vo septewvpioktowvpi 

i gi naseluva kpajnite delovi 

na livadite, pasi{tata i vla`nite 

wo~uplivi tepeni. @enkata ppavi gnezdo 

od tpeva, waskipano so sitno lisje 

i obi~no snesuva po ~etipi zelenikavi 

jajca so kafeavi petna. Tie se izveduvaat 

po dvaesetdnevno kva~ewe. 

Isxpanata i e sli~na kako na 

ostanatite vidovi. Se lovi vo 

esenskite weseci so sitna sa~wa 

i najdobpo so obu~en pti~ap. 

[uwska {luka Lolew bekasin Mal bekasin 

1. [uwskata {luka (Skopolaks rustikola) 

se spe}ava vo listopadnite {uwi niz 

Republikata, na westa so vla`ni po~vi, 

obpasnati so pappat, kako i na se~i{ta 

i petko po{uweni pidovi. Taa {eta sawotno 

(dewe i no}e) vo potpaga po xpana 

i e najkpupniot vid {luka {to se 

spe}ava kaj nas (teì od 350-400 gpawa). 

Iwa weki pepduvi, kawufla`no oboeni 

so ‘p|avo kafeava za{titna boja, koja vapipa 

vo zavisnost od tepenot na koj 

ìvee. Taa e ukpasena so wnogu {apki vo 

kafeavi, be`, cpni, sivi i beli nijansi, 

kowbinacija koja $ dava idealna waskipna 

za{tita i zatoa e te{ko zabele`liva 

na zewja. Iwa pelativno kpatki 

kpila so zaoblena fopwa. Klunot na 

ovaa ptica e specifi~en. Dolg e 7-8 santiwetpi 

i e wnogu osetliv. Na vpvot e 

podvièn i toa wu ovozwoùva golewa 

osetlivost ppi sondipawe na vla`nata 

zewja vo potpaga po xpana. Se xpani so 

lapvi, insekti, cpvi, pazni buba~ki i 

ne`ni delovi na kopen~iwa od pazni 

{uwski tpevi i pastenija, kako i {uwski 

plodovi. Leta bpzo i podvi`no 

powe|u dpvjata, a odli~no se snao|a i na 

zewja. Svadbeniot pepiod zapo~nuva 

pano nappolet, u{te za vpewe na ppoletniot 

ppelet na westata kade {to zapipa 

zapadi odwop i isxpana. Kaj nas, vo 

petki ppigodi, woè da se vidi svadbenata 

igpa na wa`jakot i toa obi~no 

na zajdisonce. Toga{, toj leta nisko nad 

dpvjata i ispu{ta svadben povik, a potoa 

~eka odgovop od ènkata. Koga }e go 

slu{ne, se spu{ta na zewjata i svadbenata 

igpa po~nuva. Dokolku iwa i dpug 

wa`jak, nevestata wu sleduva na pobednikot 

vo bojot, koj pove}e e cepewonijalen 

otkolku vistinski. Kako 

opu`je sluì dolgiot klun. Ma`jakot na 

{uwskata {luka e golew qubovnik i poligawna 

ptica. Po sawo eden den powinat 

so nevestata, toj odletuva vo potpaga 

po dpuga paptnepka. Lnezdoto go 

gpadi ènkata, obi~no pod dab i toa nalikuva 

na plitka dlapka, poslana so tpeva 

i suvo lisje. @enkata snesuva ~etipi 

kpu{kovidni jajca, so valkano òlta 

boja i kafeavo cpveni petna. Leèweto 

na jajcata tpae 22 dena po {to se izveduva 

novoto pokolenie. Spoped zakonskata 

pegulativa, lovot na ovoj vid 

dive~ se odviva naesen, vo tekot na noewvpi 

i dekewvpi, koga vo wali i pogolewi 

jata ppistignuva od sevep i gi naseluva 

za{titenite pegioni na pidskoplaninskite 

lovi{ta. Najdobpo se lovi 

so dobpo uve`ban pti~ap, bidej}i te{ko 

se nao|a vo gustata vegetacija {to ja naseluva. 

Otstpelot se vp{i najdobpo so 

sitna sa~wa bpoj 10 do 12. Taa e wnogu 

te{ka za otstpel, popadi za{titata na 

okolnata vegetacija od kade {to se pogonuva, 

kako i od nejzinata ve{tina na 

let powe|u dpvjata. Na na{ite tepeni 

se spe}ava kako ppeletna ptica, nappolet 

vo wapt i appil, koga zawinuva 

na sevep, a potoa vo docna esen - noewvpi 

i dekewvpi, koga povtopno zawinuva 

vo ju`nite ppedeli na Evpopa. 

Popadi ova e atpaktiven ppeleten 

dive~ na na{ite tepeni, osobeno za 

italijanskite i gp~kite lovci. Ovaa 

ptica iwa weso so vpven gastponowski 

kvalitet, so poseben nenadwinliv 

vkus i popadi toa e ppazni~en specijalitet 

na love~kata tppeza. 

2. Ridskata {luka (Galinago galinago) 

paste do 120 gpawa. Kaj nas se spe}ava od 

kpajot na fevpuapi, no osobeno vo wapt, 

koga doletuvaat pogolewi jata i se 

4. Maliot bekasin (Limnokriptes 

minimus) e sitna ptica so 

teìna do 60 gpawa. Kafeavata 

glava wu e ukpasena so belo-kafeava 

cpta nad o~ite. Bojata na 

pepduvite e vo ‘p|avo kafeavi nijansi 

so waskipni elewenti. 

@ivee na wo~uplivi westa, po 

peki i pazlieni vodoteci, obpasteni 

so petka wo~upi{na vegetacija. 

Se xpani so insekti, vodni lapvi i sitni 

vodni wekoteli. Ne e atpaktiven 

dive~, pped s#, popadi negoviot past. 

Se lovi naesen, od oktowvpi se do negovoto 

zawinuvawe vo ju`nite ppedeli. 

Za negov otstpel se kopisti sitna 

sa~wa. Kaj nas se lovi spopadi~no, 

na westa kade {to obi~no se lovi pokpupen 

bapski dive~. 

D-r Mire Petkovski, 

pretsedatel na lovno 

dru{tvo „Elen“, selo Izvor 

JANYARI 2009 | 45

PÊLARSTVO 

Sopabotka so ppodavnici za zdpava xpana 


Stogodi{na 

p~elapska 

tpadicija 

Oddale~enosta od zagaduvaweto, opkruènosta na 

p~elarnikot so dabova i bukova {uma, kako i 

prisustvoto na raznovidni lekoviti bilki, davaat 

specifi~en i prijaten vkus i kvalitet na medot i 

p~elnite proizvodi 

P~elapi, 

p~elnite 

Vo ppocesot na odgleduvawe na 

p~elnata zaednica se bitni 

si te weseci vo godinata bidej}i 

si te se so pazli~en vid aktivnosti i 

intepvencii. Vo tekot na januapi, p~e - 

lapot i ponatawu tpeba da vniwa va da 

ne se napu{i spokojnoto ziwuva we na 

p~elnite zaednici. Toj postojano ja 

kontpolipa nivnata sos toj ba. 

Nezavisno od pabotata {to e vlo - 

è na ppi zaziwuvaweto, p~elapot i 

vo januapi tpeba da vniwava na p~elni 

te zaednici za da woè navpewe da 

gi sppe~i eventualnite nezgodi. Kaj 

nas iwa peoni kade {to snegot se za - 

dp ùva podolgo vpewe na p~elnite 

san daci i woè, ppi niski tewpepatupi, 

da podwpzne i kowpletno da go 

blokipa stesnetiot otvop. Dokolku 

nastane vakva sostojba, vedna{ wopa 

da se intepvenipa. P~elapi, za dol ì - 

tel no nappavete kontpola, oslobo - 

de te go otvopot, oti vo sppotivno wo - 

è da dojde do zadu{uvawe na p~elni 

te zaednici. Ppi vakov vid intep - 

Sewejstvoto [upepliski od Bepovo 

pove}e od sto godini 

ppoizveduva wed i p~elni ppoizvodi. 

Celokupnoto winato, site poliwa 

na dejstvuvawe i intepes na 

ppedcite na Slavka [upepliska se 

vpzuvaat so p~elapstvoto. Taa objasnuva 

deka nejziniot svekop, Jovan, 

u{te vo spedinata na winatiot vek 

Organski med 

Tpadicijata na pazap pped javnosta 

Sina 

Bela 

@olta 

Cpvena 

Zelena 

2010 2015 

2011 2016 

2007 2012 

2008 2013 

2009 2014 

po~nal Ppoizvodstvoto da voveduva na novi wed texnologii vo sewejstvoto 

p~elapewe. [upepliski Ottoga{, e spoped sewejstvoto stan- 

na 

vloùva dapdite na vo opganskoto wodepnizipawe, 

pabotewe. 

usovp{uvawe Tie dobile septifikat i zgolewuvawe za konvepzija na 

p~elapskoto i se o~ekuva slednata ppoizvodstvo. godina da go 

dobijat Y{te i od septifikatot sawiot po~etok, za opgansko lokacijata 

ppoizvodstvo, na p~elapnikot iako e i vo dosega{niot 

atapot na seloto 

na~in Vladiwipovo, na pabotewe tpiesetina (lokacija, nebojadisani 

oddale~eno ko{nici, od ppepapati najbliskiot za 

kilowetpi 

asfalten ppeventiva pat. i lekuvawe) Oddale~enosta odgovapal na zagaduvaweto, 

opganskiot opkpuènosta na~in na p~elapewe. na p~elapnikot 

No, so so dobivaweto dabova i bukova septifikat, {uwa, veli kako 

i Slavka, ppisustvoto }e steknat paznovidni pogolewa lekovitba 

bilki, kaj potpo{uva~ite davaat specifi~en vo kvalitetot i ppi- 

dovep- 

na ppoizvodite. 

jaten vkus 

Boi 

i 

za 

kvalitet 

obeleùvawe 

koj gi zadovoluva 

i na nadwinuva maticite evpopskite godini standapdi 

na p~elapewe. So toa, veli 

Slavka, wedot dobiva tewna boja i zatoa 

wu se dava epitetot „{uwski“. Od 

dpuga stpana, lokacijata na p~elapnikot 

ppetstavuva ppoblew popadi 

(ne)ppistapnosta do p~elapnikot, 

osobeno vo pepiodi koga vpeweto e 

vpne`livo i vla`no. „No, cenata na 

napopot da se stigne dotawu e wnogu 

powala od zadovolstvoto da se 

ppoizvede wed so najvisok kvalitet“, 

veli [upepliska. 

[upepliski ppoizveduvaat okolu 

devet tona wed godi{no. Do pped 

dve-tpi godini, wedot go ppodavale 

na golewo, na dowa{nite ppepabotuva~i. 

Od pped dve godini, sinovite na 

Slavka pegistpipale fipwa i otvopile 

specijalizipana ppodavnica 

za wed i we{avini od wed vo centapot 

na Bepovo. Osven ppoda`bata, tie pazvivaat 

wala distpibutivna wpeà niz 

zewjava, snabduvaj}i wali specijalizipani 

ppodavnici za zdpava xpana. 

„Vodeweto fipwa iwa svoi ppednosti 

i nedostatoci. Kako nedostatok 

}e gi spowenaw golewite tpo{oci 

za ppoda`ba popadi vodeweto fipwa, 

kako i zgolewenite obvpski. Sepak, 

ppednostite gi nadwinuvaat nedostatocite“, 

objasnuva Slavka. Spoped 

nea, povisokata ppoda`na cena, 

wo`nostite koi se otvopaat za pabota 

i za investicii (ppogpawi za pupalen 

pazvoj i wodepnizacija), wo`nosta 

za aplicipawe na pazni tendepi 

za nabavka i za ppoda`ba, gi nadwinuvaat 

site tpo{oci za ppoizvodstvo 

i pabotewe. „So ova, uspeavwe da 

sklu~iwe dogovopi za sopabotka so 

wnogu fapwacevtski kowpanii vo 

zewjava, a dobivwe i pozitiven odgovop 

vo odnos na ppogpawata za pupalen 

pazvoj“, paskaùva [upepliska. 

T. S.

Podgotovki za januari 

PÊLARSTVO 

kontpolipajte gi 

zaednici 

ven cija bi woèle da vidite dali p~el nata zaednica e 

vo nopwalna sostojba, dali na podni cata iwa ili newa 

izuwpeni p~eli i vo kakva sostojba se nao|aat. Ako uginuvaweto 

e posledica na lo{a xpana (wed, sipup ili 

poga~i), toga{ p~elite vo stowa~niot del se nadueni i 

se zabeleùva neppijaten wipis. Ako ova se za beleì na 

pove}e zaednici, toga{ se ppistapuva kon po sepiozen ppegled 

vo zavisnost od vpewenskite uslovi. Toa se ppavi 

taka {to se vp{i “ppislu{kuvawe” na p~elnite zaednici. 

Spoped zvukot, se ocenuva sostojbata na p~el noto 

dpu{tvo. Dokolku konstatipawe deka vo p~elnata zaednica 

ne e ne{to vo ped, toa dpu{tvo p~elapot go 

zabeleùva vo svojata evidencija i ppi ppvite tewpe - 

pa tupni uslovi (koga tewpepatupata }e se poka~i nad 14 

ste peni), p~elnata zaednica se otvopa i se ppezewaat so - 

od vetni wepki. 

Soodvetnite wepki se sostojat od slednovo: 

Se otvopa p~elnata zaednica, se vp{i nabquduvawe 

na p~elnite pawki za da se konstantipa dali se dovolno 

~isti, dokolku iwa ppoliv od p~elite tie pawki 

se ot stpanuvaat i se zawenuvaat so novi; 

se ppavi kontpola dali iwa dovolno xpana vo p~elnata 

zaednica; 

spoped zvukot se ocenuva dali zaednicata iwa 

watica, dokolku newa se vp{i spojuvawe (se pazbipa, 

ako toa go dozvoluvaat vpewenskite uslovi); 

podnicata zadolìtelno se kontpolipa, slu~ajno da 

ne iwa vlezeno pazli~en vid na {tetnici. 

ako konstatipate deka iwa vlaga, i toa tpeba navpewe 

da se sanipa. 

Od dosega{nata evidencija, vo spedinata na januapi, 

dnev nite tewpepatupi woè da dostignat i do 14 stepeni. 

To ga{, p~elnata zaednica ovie toplotni wowenti gi kopi 

sti za kpatko izletuvawe popadi ppaznewe od nesvape 

nite ostatoci od xpana koi se nataloèni vo debeloto 

cpe vo. Ova ppaznewe na p~elite iwa golewo sanitetsko 

zna ~ewe, tokwu zatoa otvopot i poletnata {tica tpeba 

da bidat ~isti, da newa sneg, wpaz ili dpugi ppe~ki 

koi ja onevozwoùvaat p~elata da go nappavi toj tolku 

zna~aen let. 

Vo site peoni vo R. Makedonija, vo ovoj wesec od godi 

nata, se sozdavaat tewpepatupni uslovi koi{to woè 

da se iskopistat za da se ppovepi dali p~elnata zaedni 

ca iwa dovolno xpana. Dokolku konstatipate deka newa, 

tpe ba da se dodade xpana vo poga~i ili pawki so wed. 

P~elapi, ne zabopavajte deka vo januapi waticata po~ - 

nu va da nese novi jajca i xpanata e newinovna. 

Januapi e posleden wesec za podgotovka na sandacite, 

pawkite i alatot. Dobpo iskopistete go. 

Stru~en tim na Z.P. Z. Napredok

Prehranbena industrija 

Blagoj \orev AD Veles 

85 godini 

tradicija i kvalitet 

Semejno bogatstvo


Balira~ka za 

sigurna rabota i 

lesen transport 

Novata rolobalira~ka go zaokruùva procesot na balirawe 

(od sobirawe na slamata do balirawe i pakuvawe na balite) 

Ovaa balipa~ka ppetstavuva novitet 

vo sfepata na wa{ini za 

sobipawe i ppesuvawe slawa. 

Mini Rolo Balipa~kata e naweneta, 

pped sé, za upotpeba vo kowbinacija so 

powali tpaktopi, ~ija ja~ina e od 18- 

30 kowski sili. Najpogodna e za kopistewe 

vo powali i potesni papceli 

kade ne e wo`no sobipawe na ostatocite 

od ètvata so klasi~ni balipa~ki 

(koi slawata ja ppesuvaat vo kocka), 

ppi{to, nejzinata vkupna teìna 

od 330 kilogpawi doa|a do izpaz i koja 

ovozwoùva sigupna pabota, lesen 

tpanspopt i onevozwoùvawe da se ppeoptovapi 

tpaktopot. 

Ovaa balipa~ka kopisti dva tipa 

avtowatsko vpzuvawe: jaè (wanila) i 

wpeà, koja ja sppe~uva slawata od pastupawe. 

Celosno avtowatskiot ppoces 

na vpzuvawe se aktivipa koga balata 

}e bide ofopwena, so ispu{tawe 

zvu~en signal. 

Ovaa balipa~ka poseduva ~eli~en 

bapaban za kowppesipawe na slawata. 

Koga balata }e ja dostigne potpebnata 

golewina, toga{ taa se isfpla 

xidpauli~no i toa, bez wa{inata da 

se povpzuva so xidpauli~no cpevo za 

xidpauli~niot izlez na tpaktopot. 

Lolewinata na balata iznesuva 

50x70 santiwetpi, a kapacitetot 

na sobipawe iznesuva 80-120 

bali/~as, so pabotna 

bpzina od 3-5 kilowetpi 

na ~as. Kako dopolnuvawe 

na ovaa wa{ina, 

ppoizvoditelot nudi i 

uped za pakuvawe na polo 

balite, koj kopisti najlon 

kako spedstvo za 

pakuvawe. So toa 

Minirolobalira~ka 

MEXANIZACIJA 

Lolewinata na balata iznesuva 50x70 sw, a kapacitetot 

na sobipawe iznesuva 80-120 bali/~as 

se zaokpuùva ppocesot na balipawe, od 

sobipawe na slawata do balipawe i pakuvawe 

na balite. Pakuvaweto go onevozwoùva 

pojavuvaweto na vlaga 

vo sawata bala. Rolobalipa~kata, 

isto taka, 

woè da balipa i detelina 

i ostanati kultupi. 

Cenata od 3.990 evpa, so 

vklu~en DDV, ovoz - 

woùva pobpzo vpa}awe na 

investicijata od stpana 

na kopisnikot.

ANALIZA 

Svetskata ekonomska kriza negativno }e se odrazi vrz cenite na hranata 

Krizata }e udri 

i kaj zemjodelcite 

i kaj kupuva~ite 

Svetskata ekonowska kpiza negativno 

}e se odpazi i vpz cenite 

na zewjodelskite i ppexpanbenite 

ppoizvodi, velat 

ekspeptite po agpoekonowija. Se 

o~ekuva cenite na inputite vo ppiwapnoto 

zewjodelsko ppoizvodstvo da 

popasnat, objasnuva Jovan A`depski, 

ppofesop na Fakultetot za zewjodelski 

nauki i xpana. Kako pezultat 

na otsustvoto na pegulipawe na pazapot, 

odnosno ponudata, pobapuva~kata 

i cenite, ve}e vo poslednite 

weseci na 2007 godina i vo tekot 

na cela 2008, iwa{e pepiod na ~esti 

ekonowski kpizi. Ekonowskoto 

napu{uvawe pazopno vlijae{e i vpz 

pazvojot na poedine~nite gpanki, 

oblasti i na celoto stopanstvo. Vo 

ppviot nalet, nekoi zewji powalku, a 

nekoi pove}e, ja ~uvstvuvaat kpizata. 

No, onie zewji koi powalku se pogodeni 

vo ppetxodnata kpiza, podocna 

}e po~uvstvuvaat sepiozni posledici. 

Seto toa tpeba da ppidonese 

zewjite da posvetuvaat vniwanie na 

pazapot i na politikata na cenite na 

zewjodelskite ppoizvodi. Na toj 

na~in }e zapo~nat so pegulipawe 

na ponudata i pobapuva~kata i so pogolewa 

intepvencija na dpàvata na 

podpa~jeto na politikata na ceni. 

Poznato e deka zewjodelskoto ppoizvodstvo 

wnogu ~esto oscilipa od 

godina v godina, veli A`depski i toa 

zna~ajno pove}e otkolku {to e slu~aj 

vo dpugite stopanski dejnosti. 

Ppi~ina za toa, pped s#, e faktot 

deka zewjodelskoto ppoizvodstvo e 

pod silni vlijanija na nadvope{nite 

ppipodni faktopi koi ne woàt da se 

ppedvidat i kontpolipaat (do`d, 

su{a, vetap, sneg i dpugi atwosfepski 

i kliwatski vlijanija). Razlikite 

powe|u dve posledovatelni godini 

woè da bidat tolku golewi {to 

obewot na ppoizvodstvo kaj nekoi kultupi 

}e bide ppepoloven vo odnos na 

ppetxodnata godina. Otstpanuvaweto 

na vakvite pazliki ili nivno 

sveduvawe na tolepantno nivo s# 

pove}e e ppisutno vo ekonowski pazvienite 

zewji, kade {to e wo`na ppiwena 

na intenzivno zewjodelsko 

Xpanata }e ja 

iwa s# powalku 

ppoizvodstvo, a so sawoto toa i ppiwena 

na sovpewenata texnologija, 

velat ekspeptite. 

Hranata }e ja ima s# pomalku 

I dodeka cenite na zewjodelskite 

ppoizvodi bea za ~etipi ppocenti povisoki 

vo noewvpi lani vo odnos na 

istiot pepiod pped dve godini, inputite 

na zewjodelskite ppoizvodi, 

za edna godina, poskapele za seduw 

ppocenti. Spoped oficijalnite podatoci, 

izleguva deka na udap na 


Nestabilni ceni 

na hranata 

I stpanskite ekspepti ppognozipaat 

deka cenite na xpanata vo 

2009 godina }e ostanat nestabilni. 

Ppognozite od Evpopskata 

kowisija se deka cenite }e se wenuvaat 

~esto i wnogu pobpzo od dosega 

}e peagipaat na ppowenite na 

ponudata i pobapuva~kata. Neodawna, 

ppeduppeduvawa stignaa i 

od Bpisel. Vo izve{tajot na Evpopskata 

kowisija se naveduva deka 

klu~nite faktopi koi }e vlijaat na 

kolebaweto na cenite na xpanata 

i natawu se ppisutni, iako zewjodelskite 

ppoizvodi postojano poevtinuvaat. 

Zalixite na xpana se 

wali, a pobapuva~kata postojano paste. 

Toa }e bide glavnata ppi~ina 

za o~ekuvanite fluktuipawa na cenite, 

velat od Evpopskata kowisija. 

Cenite na zewjodelskite ppoizvodi 

vo Evpopa po~naa da pa|aat 

kon spedinata na ovaa godina. Na 

po~etokot na godinata tie popasnaa 

za nad seduw ppocenti. Vo 

appil, cenite na xpanata bea dva 

pati povisoki od ppose~nata stapka 

na inflacija. Sepak, Evpopskata 

kowisija povtopno ppognozipa 

past na cenite na xpanata.


I dodeka cenite na zemjodelskite 

proizvodi bea za ~etiri procenti 

povisoki vo noemvri lani vo odnos na 

istiot period pred dve godini, 

inputite na zemjodelskite 

proizvodi, za edna godina, poskapele 

za sedum procenti. Spored 

oficijalnite podatoci, izleguva 

deka na udar na postojaniot porast na 

cenite se i kupuva~ite i 

zemjodelcite 

Cenite rastat i pa|aat 

Spoped poslednite podatoci na Dpàvniot zavod 

za statistika, zewjodelskite ppoizvodi vo odnos na 

lani se poskapi za ~etipi ppocenti. Na ppiwep, od tpieset 

i tpi ppoizvodi, cenata pepwanento paste kaj seduwnaeset 

od niv. Zavodot ppeswetal deka najgolewi 

skokovi vo cenite, vo noewvpi vo odnos na istiot wesec 

lani, se evidentipani kaj kpavjiot i we{aniot 

ka{kaval, sipeweto, opizot i gpavot. Lolewo poskapuvawe 

iwa i kaj jajcata. Od dpuga stpana, najgolewo 

sniùvawe na cenite iwa kaj zelkata i spana}ot. 

Spoped podatocite, kilogpaw opiz na zelenite pazapi, 

vo noewvpi 2007, se ppodaval po 65 denapi, a vo noewvpi 

lani, cenata za kilogpaw e 85 denapi. Cenata 

na kilogpaw kpavji ka{kaval pped dve godini bila 218 

denapi, a lani 310 denapi. Edno jajce vo noewvpi pped 

dve godini ~inelo 9,3 denapi, a lani 5,5 denapi. Na pazapite 

na golewo, najgolewo sniùvawe na cenite na 

zewjodelskite ppoizvodi vo noewvpi vo spopedba so 

istiot wesec od 2007 iwa kaj cpvenite dowati, kpowidot 

i lukot. Opizot, zelenite i cpvenite pipepki, 

babupite i kpu{ite se ppoizvodite kaj koi iwalo najgolewo 

poka~uvawe na cenite na pazapite na golewo. 

Pposek na naj~esti ceni 

Edinica noewvpi oktowvpi noewvpi 

wepka 2008 2008 2007 

Opiz kg / kg 85,93 86,9 65,26 

Cpveni dowati kg / kg 38,89 34,05 33,51 

Zeleni pipepki kg / kg 41,2 40 47,5 

Cpveni pipepki kg / kg 29,87 32,41 29,68 

Babupi kg / kg 55,71 41,39 49,69 

Kowpipi kg / kg 20,46 20,09 20,88 

Lpav kg / kg 125,19 123,28 114,04 

Kpowid kg / kg 20,59 20,69 23,77 

Luk kg / kg 104,07 104,83 108,25 

Zelka kg / kg 13,89 17,09 17,25 

Spana} kg / kg 24,44 42,73 40,44 

Kpastavici kg / kg 61,57 40,44 63,45 

Mopkov kg / kg 26,2 26,12 29,12 

Cveklo kg / kg 27,69 29,05 26,84 

Kikipitki-zpno kg / kg 101,85 103,45 87,89 

Kpu{i kg / kg 55,37 52,16 53,68 

Jabolka kg / kg 28,24 29,83 26,49 

Opevi-lupeni kg / kg 359,44 369,65 333,51 

Kivi kg / kg 62,22 - 63,07 

Liwoni kg / kg 60 78,36 63,33 

Poptokali kg / kg 55,46 71,29 63,51 

Mandapini kg / kg 57,31 - 66,05 

Banani kg / kg 43,33 46,72 45,09 

Maslinki kg / kg 190,74 190,69 185,69 

Lpozje kg / kg 39,43 33,62 41,67 

Ka{kaval-kpavji kg / kg 310 321,75 218,41 

Ka{kaval-we{an kg / kg 375,76 380,29 279,71 

Ka{kaval-ov~i kg / kg 438,57 446,13 377,74 

Sipewe-kpavjo kg / kg 202,59 203,45 169,68 

Sipewe-we{ano kg / kg 237,42 239,12 194,72 

Sipewe-ov~o kg / kg 257,59 260,52 214,56 

Jajca kg / kg 9,37 6,29 5,54 

Med kg / kg 219,26 214,31 196,67 

postojaniot popast na cenite se i kupuva~ite i zewjodelcite. 

Iako zasega iwa dovolno xpana (na ppiwep, vo 

Spbija iwa wnogu zalixi na p~enka i p~enica), i zewjodelcite 

se àlat deka na dolg pok, xpanata s# powalku 

}e ja iwa, veli Danail Palankov od Fedepacijata na fapwepi. 

Ppi~inata e su{ata. Lani, zewjodelcite iwaa 

spe}a popadi vpneìte i zatoa iwa{e dovolno pod. Sega 

cenata na naftata e niska, no sepak ne se znae koja }e 

bide cenata vo idnina. Pogubno i za zewjodelcite }e bide 

postojaniot past na cenite na inputite vo zewjodelskite 

ppoizvodi, veli toj. Spoped Slav~e Atanasovski, ~len na 

Fedepacijata na fapwepi koj se zaniwava so odgleduvawe 

na kpavi, sudbinata na zewjodelcite e neizvesna. „Se 

zgolewuvaat tpo{ocite za ppoizvodstvo, a otkupnite ceni 

na wlekoto pepwanentno pa|aat. Pped dve godini kaj nas 

xpanata be{e skapa, a i otkupnite ceni bea visoki. Sega 

se slu~uva xaos„, veli Slav~o. Spoped Nediw Kasawi, fapwep 

od Lostivapsko, nawaleniot otkup gi sniìl i otkupnite 

ceni i zatoa zewjodelcite newaat swetka da pabotat. 

Tie ve}e najavija deka }e se nawaluva sto~niot 

fond vo zewjava, odnosno po~naa da go kolat dobitokot. 

Toa }e zna~i deka vo idnina }e iwa powalo ppoizvodstvo 

tokwu vo vpewe koga postojano se apelipa da se zgolewi 

dowa{noto ppoizvodstvo na xpana. 

Qupka Kam~eva 

JANYARI 2009 | 51

AKCIJA Poribena Zletovska reka todor.stojcevski@ffrm.org.mk 

Podwladok so poto~na 

pastpwka 

Zletovska peka i nekolkute nejzini pogolewi ppitoki, vo 

spedinata na dekewvpi, se popibeni so 160 kilogpawi 

kvaliteten piben podwladok na pastpwka poto~apa. "Pastpwkata 

e pu{tena na pove}e lokacii vo gopniot tek na Zletovska 

peka. Podwladokot e so golewina od 50 do 70 gpawa i e 

nabaven ppeku Institutot za pibapstvo od wpestili{teto 

"[uw" kaj Stpuga, objasnuva Sini{a Cvetanovski, ppetsedatel 

Po~ituvani ~itateli, 

Podwladokot 

e so golewina 

od 50 do 70 

gpawa 

na spoptskoto-pibolovno dpu{tvo "Zletovica" od 

Ppobi{tip. Popadi tekovnite gpade`ni aktivnosti za izgpadba 

na bpanata e konstatipano odpedeno nawaluvawe na 

ìvotinskiot svet, posebno na pibniot fond vo Zletovska 

peka. So sawata ppoektna dokuwentacija, javnoto ppetppijatie 

"XS Zletovica" }e izgotvi ekolo{ki elabopat vo koj se 

ppedvideni pove}e wepki i aktivnosti za za~uvuvawe na ìvotinskiot 

svet. Del od ovie aktivnosti e i popibuvaweto so 

piben podwladok. "Ova e sawo po~etok na ppedvidenite wepki 

i aktivnosti. I vo napednite nekolku godini Zletovska peka 

}e bide popibuvana so novi koli~ini piben podwladok od pastpwka. 

Tpo{ocite za nabavka na podwladokot }e gi pokpiva 

ova javno ppetppijatie", izjavi Aco Janevski, texni~ki dipektop 

vo JP XS Zletovica vo Ppobi{tip. 

Tpaj~e Stpoiwanovski 

OGLASI 

PRODAVAM 

Lozovi i ovo{ni sadnici so upedna dek la pa ci - 

ja za potekloto na sadniot watepijal, so wo` - 

nost za zewawe na subvencija od dpàvata. 

071/2650708 075/792621 

Od napedniot bpoj na spisanijata „Moja Zewja“ i 

“Toka Ime“ Vi ovozwoùvawe BESPLATNO 

oglasuvawe. Dokolku sakate da kupite, ppodadete 

ili da najdete ne{to, Ve woliwe, ise~ete go ovoj 

kupon i ppatete go na slednava po{tenska adpesa: 

Redakcija na spisanie „Moja zemja“ ili “Toka Ime“ 

Ulica "Gigo Mihajlovski", broj 3 

1000 Skopje 

KYPYVAM - PRODAVAM - BARAM 

_________________________________________________ 

_________________________________________________ 

_________________________________________________ 

_________________________________________________ 

_________________________________________________ 

_________________________________________________ 

_________________________________________________ 

Za oglasot da bide objaven vo napedniot bpoj na 

spisanijata „Moja Zewja“ i “Toka Ime“, 

BESPLATNIOT kupon tpeba da ppistigne do 

pedakcijata, najdocna do 15-ti vo tekovniot wesec. 

Oglasot tpeba da sodpì waksiwuw 15 zbopovi, a 

dokolku iwate pogolew oglas, toga{ kontaktipajte 

ja pedakcijata na 02/3099042. 

Osven ppeku po{ta, kuponot woè da go ppatite i 

na slednava wail adpesa: 


VIDOVI NA GARANCII 

Garancii za kredit: za kompanii i fizi~ki lica koi 

zemaat zaem za zapo~nuvawe ili razvivawe na postoe~ki 

biznis. Garancijata pokriva do 60% od visinata na zaemot. 

Garancii za nabavki na oprema i repromaterijali od 

dobavuva~i: se izdavaat za nabavka na oprema i repromaterijali 

za kupuva~i koi gi ispolnuvaat uslovite 

na dobavuva~ite i Garanti Fond. Pred izdavawe na 

garancijata klientot pla}a min. 25% od vrednosta na 

opremata/repromaterijalite do dobavuva~ot. Za ostanatiot 

del koj klientot }e go pla}a na rati na dobavuva~ot, 

Garanti Fond izdava garancija do dobavuva~ot. 

Garancii za nabavki na oprema od dobavuva~i preku 

kredit: garancii za nabavki so zaem od banka (kombinacija 

od prvite dva vida). Klientot pla}a min. 30% od 

vrednosta na nabavkata do dobavuva~ot. Za ostanatiot 

del od 70% Garanti Fond izdava garancija na bankata 

od kade klientot }e zeme zaem so cel da se isplati opremata 

na dobavuva~ot. 

Adresa: Bul. Jane Sandanski 15/2/3, Skopje 

Tel/faks: ++389 2 2403-377 

++389 2 2403-378 

++389 2 2403-379 

E-mail: guarantee@gfund.com.mk 

www.gfund.com.mk


Nagradna igra 

i podaroci 

za site 

ppetplatnici 

Po~ituvani pretplatnici, 

Za site onie koi }e odgovopat na ppa{aweto „{to najmnogu, a 

{to najmalku Vi se dopa|a vo spisanieto Moja Zemja“ i odgovopot, 

zaedno so popolnetiot kupon, go isppatite na slednata adpesa: 

Za FFRM Medija, 

ulica Gigo Mihajlovski br 3, 

1000 Skopje, 

}e dobiete eden od navedenite tpi podapoci. Vo kuponot navedete 

koj od ovie tpi podapoci najwnogu Vi se dopa|a. 

[to najmnogu, a {to najmalku Vi se dopa|a vo spisanieto Moja Zemja? 

+ - 

Izbran podarok: 

a) Kapa b) Maica v) [olja 

Kupon za pretplata 

So ovoj kupon neotpoviklivo se ppetplatuvaw na 12 bpoja od spisanieto 

„Moja Zewja“. 

Lodi{nata ppetplata od 500 denapi (za ~lenovi na FFRM) odnosno 800 

denapi (ostanati ~itateli), so vklu~en DDV, ja uplativ na ìpo swetka na 

FFRM Medija, bpoj 250-0050000485-38, deponent Invest Banka, so naznaka 

„Lodi{na ppetplata za spisanieto Moja Zewja“ (obpazec PP-10), od: 

Iwe i ppeziwe na ppetplatnikot: 

Adpesa: 

Telefon: 

Za dopolnitelni infopwacii, kontaktipajte n# na telefonskiot bpoj 02 30 99 042 

JANYARI 2009 | 53

BERZANSKI INFORMACII 


Fju~ersi se napekuvaat standapdi zi - 

pani dogovopi za kupuvawe ili ppoda`ba 

na odpedena koli~ina na stoka po 

utvpedna cena i odpeden pok vo idnina. 

54 | MOJA ZEMJA

Moja zemja JANUARI (MK):Layout 1.qxd

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?