PRODOL@UVA

P^ELARSTVO
Istra`uvawe za is~eznuvaweto na p~elite
Stresot gi ubiva p~elite
Is~eznuvaweto na p~elite e predizvikano od
namaluvaweto na nivnata sposobnost za sozdavawe
proteini, na nivo na ribozom, koj go
namaluva nivniot imunitet (pesticidi, neadekvatna
ishrana i patogeni), velat nau~nicite od „Studijata
na Nacionalnata akademija na naukite vo SAD” (PNAS).
Ova istra`uvawe e najnovo i gi istra`uva genite na
p~elite i nivnata rabota. Sindromot na is~eznuvawe
na p~elite ili (CCD) za prvpat se pojavi esenta 2006
godina i predizvika ogromna zaguba kaj p~elnite semejstva.
„Patogenite kako i stresnite faktori od okolinata,
vklu~uvaj}i gi pesticidite, se smetaat za najgolemi
vinovnici. No, sepak nemame konkretni dokazi
i utvrdeni mehanizmi koi imaat pridones za kolaps
na p~elnite semejstva” velat avtorite na najnovoto
istra`uvawe. Tie po~naa da gi sporeduvaat primerocite
od p~elite pred i po pojavata na CCD.
Digestivniot trakt e mestoto kade {to doa|a do
sredba pome|u p~elite i site nepovolni faktori,
mesto kade {to se vnesuvaat toksini. Digestivniot
trakt, isto taka, e mestoto kade {to doa|a do detoksikacija
na pesticidite i pretstavuva integralen
del od imunolo{kiot odgovor protiv patogenite,
raska`uvaat od PNAS.
Tie sledele osum predizvikuva~i na bolesti koi
mo`at da se pojavat kaj p~elite.
„Pokraj virusot deformirani krila i ka{mirskiot
virus, gi sledevme virusite na crni mati~waci, akutna
paraliza i virusot me{inasto leglo, Ascosphaera
apis, Nosema apis i Paenibacillus larvae koi se obilno
prisutni kaj CCD p~elnoto semejstvo. Virusot na deformiranite
krila e tesno povrzan so Kakugo virusot
i Varroa destruktor. Istra`uvaweto doka`a pogolemo
optovaruvawe so virusite (CCD) kaj semejstvata so
p~eli”, velat nau~nicite.
Spored istra`uvawata vo SAD, zagubata vo tekot
na zimata 2006/2007 godina iznesuva{e 23%, vo
2007/2008 godina nastradaa 36%, dodeka vo 2008/2009
godina nastradaa okolu 32% p~elni semejstva vo SAD.
Ptica - uni{tuva~ na p~eli
P~elarka (Merops Apiaster)
Pi{uva: Marjan Don~ev, PZ Matica - Vinica
P~elarkata e ptica koja gi
uni{ tuva p~elite. Kaj nas
ovaa retko ubava ptica e pozna
ta pod razni imiwa. Najpoznata e
kako p~elarka, no i kako bre gorka,
dozdarka, gligurka, trmarka i sl.
Taa e od rodot na lastovi
ci i `ivee vo kolonii.
Mno gu e ra{irena na teritori
jata na na{ata dr`ava.
P~e larkata e izrazito ubava
ptica, so sjajni {areni perduvi,
so melodi~en glas i
elegantno letawe. Taa e prepoznatliva
po toa {to zastanuva
na suvi visoki granki.
Taa `ivee vo site de lovi
na Makedonija do 1.500 metri
nadmorska visina.
Pareweto i praveweto na gnezdata
se odvivaat vo isto vreme.
Gnez data gi pravat vo miloviti
pre deli kade {to kopaat hodnici
dol gi preku eden metar. Periodot
na nesewe jajca e od 25 maj do 10 juni.
18 | MOJA ZEMJA
In kubaciskiot period trae 15 dena
i se odviva vo vtorata polovina
na juni. Po 1 juli vo site naseleni
gnez da ima samo mladi p~elarki.
Ce liot ciklus od pareweto do prole
tuvaweto trae 75 dena.
Pred periodot na gnezdewe p~elar
kite najmnogu lovat p~eli, bi dej-
} i vo maj nema dovolno drugi insekti.
Avgust e najkriti~niot mesec za
p~elite bidej}i p~elarkite zdru -
`eni vo golemi jata gi presret nuvaat
p~elite, a naj~esto nave~er
gi napa|aat i p~elite vo p~e larnicite.
Prose~no, spored ne koi
istra`uvawa, edna p~e lar ka se hrani
so 25 do 50 p~e li na den vo maj, vo
juni i juli po okolu 10 p~eli dnevno,
a vo av gust i septemvri od 25 do
50 p~eli na den. Zna~i, vo eden
den vo maj, avgust i septemvri edna
p~elarka uni{tuva od 750 do
1.500 p~eli-izletni~ki.
Prirodni neprijateli na
p~e larkata se: lasicata, kunata
(belka), smokot, ~ovekot. Vo
ju ni i juli p~elarite treba da
gi pronao|aat koloniite na
p~e lar ki i so krpi natopeni so
nekoj slab otrov da gi zatnuvaat
dupkite. Pri toa starite ptici
umiraat ob i du vaj}i se da gi oslobodat
mladite. Isto taka, vo ovoj period
e potrebno da se otstrelaat
izvesen broj stari ptici za da se
kontrolira nivniot broj.