Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

Prof. d-r Zoran Sulejmanov
Doc. d-r Dejan Sulejmanov
KRIVI^NO PROCESNO PRAVO
1

R E C E N Z E N T
Prof. d-r Jovan Proevski
2

ZORAN SULEJMANOV
DEJAN SULEJMANOV
KRIVI^NO
PROCESNO PRAVO
TRETO IZMENETO I DOPOLNETO
(NEPE^ATENO) IZDANIE
Skopje, 2012
3

CIP Katalogizacija vo publikacija
Narodna i univerzitetska biblioteka
"Sv. Kliment Ohridski", Skopje
343. 2 (075.8)
343. 2 (497.17) (075.8)
SULEJMANOV, Zoran i SULEJMANOV Dejan
Krivi~no procesno pravo/ Zoran i Dejan Sulejmanovi,
- Skopje: 2012. - 568 str. ; 24 sm
fusnoti kon tekstot, - bibliografija: str. 547-568
a) Krivi~no procesno pravo - U~ebnici
b) Krivi~no procesno pravo - Makedonija - U~ebnici
4

S O D R @ I N A
_________________________________________________________________
UVOD VO KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO
Glava I
POIM, PREDMET I ZADA^I NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO
I. POIM NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO .......................... 19
II. PREDMET NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO .................. 24
III. FUNKCII NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO ............... 25
IV. ODNOS NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO I
DRUGITE GRANKI NA PRAVOTO .................................................... 25
1. Odnos na krivi~noto procesno i materijalnoto
krivi~no pravo ..................................................................................... 25
2. Odnos na krivi~noto procesno pravo i drugite
krivi~nopravni nauki ........................................................................ 27
2.1. Krivi~noto procesno pravo i kriminologijata ................... 27
2.2. Krivi~noto procesno pravo i kriminalistikata ................ 29
2.3. Krivi~noto procesno pravo i sudskata psihologija ............ 30
2.4. Krivi~noto procesno pravo i sudskata psihopatologija ... 31
2.5. Krivi~noto procesno pravo i sudskata medicina ................ 31
2.6. Krivi~noto procesno pravo i kriminalnata politika ...... 31
Glava II
ISTORISKI OSVRT NA KRIVI^NATA POSTAPKA
I. AKUZATORNA (STRANE^KA) KRIVI^NA POSTAPKA ........ 33
II. INKVIZICIONA KRIVI^NA POSTAPKA .............................. 35
III. ME[OVITA KRIVI^NA POSTAPKA ......................................... 39
IV. ANGLISKA KRIVI^NA POSTAPKA .......................................... 41
V. MAKEDONSKA KRIVI^NA POSTAPKA .................................... 42
Glava III
IZVORI I VA@EWE NA KRIVI^ATA POSTAPKA
I. IZVORI NA KRIVI^NATA POSTAPKA ...................................... 47
1. Vnatre{ni propisi kako izvor na krivi~nata postapka .............. 47
2. Me|unarodni dogovori kako izvor na krivi~nata postapka ........ 49
3. Sudskata praktika kako izvor na krivi~nata postapka ................ 58
4. Tolkuvawe vo krivi~noto zakonodavstvo ......................................... 59
II. VA@EWE NA KRIVI^NO PROCESNOTO
ZAKONODAVSTVO ................................................................................. 60
1. Va`ewe na krivi~noprocesnoto zakonodavstvo so ogled na
5

vremeto ................................................................................................... 60
2. Va`ewe na krivi~noprocesnoto zakonodavstvo so ogled na
mestoto ................................................................................................... 61
3. Va`ewe na krivi~noprocesnoto zakonodavstvo so
ogled na licata ..................................................................................... 61
Glava IV
KRIVI^NO PROCESNI NA^ELA
I. Na~elo na akuzatornost ......................................................................... 57
II. Na~elo na oficielnost ........................................................................ 71
III. Na~elo na zakonitost .......................................................................... 72
IV. Na~elo na oportunitet ....................................................................... 74
V. Na~elo na kontradiktornost .............................................................. 84
VI. Na~elo na usmenost .............................................................................. 85
VII. Na~elo na neposrednost .................................................................... 86
VIII. Na~elo na javnost ............................................................................... 88
IX. Na~elo na vistinata ............................................................................ 89
X. Na~elo na pravna sigurnost ................................................................ 96
XI. Na~elo na pove}estepenost na krivi~nata postapka ................... 97
XII. Na~elo na pravna pomo{ ................................................................... 98
XIII.. Na~elo na procesna ekonomija ...................................................... 99
I DEL
SUBJEKTI NA KRIVI^NATA POSTAPKA
Glava I
POIM, NA^ELA I ULOGA NA KRIVI^NIOT SUD
I. POIM NA KRIVI^NIOT SUD ......................................................... 102
II. NA^ELA NA KRIVI^NIOT SUD .................................................. 104
1. Na~ela koi se odnesuvaat na organizacijata na vr{eweto na
sudskata funkcija .............................................................................. 104
1.1. Sudovite se osnovaat so zakon ................................................. 104
1.2. Nezavisnost i samostojnost na sudskata funkcija ............. 104
1.3. Na~elo na aktivnost na krivi~niot sud ............................... 105
1.4. Na~elo na procesna akvizicija ............................................... 105
1.5. Na~elo na slobodno sudisko uveruvawe ................................ 106
1.6. Na~elo na postojanost na krivi~niot predmet ................... 106
2. Na~ela koi se odnesuvaat na materijalniot vid na sudskata
funkcija i koi se povrzani so izvesni individualni
i kolektivni prava ............................................................................ 107
2.1. U~estvo na gra|anite vo sudeweto .......................................... 107
2.2. Izbornost bez ograni~uvawe na traeweto na
mandatot na nositelite na sudskata funkcija. ..................... 116
6

2.3. Inkopatibilnost na sudskata funkcija so vr{eweto
na druga javna funkcija, profesija ili ~lenstvo vo politi~ka
partija i zabrana na politi~ko
organizirawe i dejstvuvawe vo sudstvoto .............................. 110
2.4. Sudiski imunitet ....................................................................... 110
2.5. Kolegijalnost (zbornost) vo sudeweto .................................. 110
2.6. Upotreba na svojot jazik vo postapkata pred sudot. ........... 112
3. Ostanati na~ela .................................................................................... 112
3.1. Na~elo na sloboda i li~na sigurnost .................................... 113
3.2. Na~elo na ednakvost na site gra|ani vo za{titata na
svoite prava pred sudot i zakonot ........................................... 114
3.3. Na~elo na prezumcija na nevinost ......................................... 114
3.4. Na~elo na zabrana na tortura, ................................................ 115
3.5. Na~elo na nepostapuvawe po slu`bena dol`nost .............. 115
3.6. Na~elo na odbrana ...................................................................... 115
3.7. Na~elo na zabrana na sudewe vo otsustvo na obvinetiot .. 115
3.8. Na~elo favor libertatis .................................................................. 117
3.9. Na~elo na za{tita na li~nata sloboda ................................. 119
3.10. Na~elo beneficium cohaesionis ................................................ 119
3.11. Na~elo na zabrana na reformatio in peius ................................ 120
3.12. Na~elo na nadomest na {teta za neosnovana osuda ........... 121
3.13. Na~elo na pravna pomo{ na neuka stranka ........................ 121
3.14. Na~elo ne bis in idem ................................................................. 122
3.15. Ekskluziono na~elo ................................................................. 122
4. Ograni~uvawa na slobodite i pravata na subjektite vo
krivi~nata postapka ......................................................................... 122
III. ULOGA NA SUDOT............................................................................... 124
IV. ORGANIZACIJA I SOSTAV NA SUDOVITE ......................... 132
V. IZZEMAWE ............................................................................................. 135
1. Poim na izzemaweto ............................................................................. 141
2. Osnovi za izzemaawe ............................................................................ 142
3. Postapka okolu izzemaweto ............................................................... 142
VI. NADLE@NOST NA SUDOVITE ..................................................... 142
1. Poim i vidovi nadle`nost ................................................................. 142
2. Stvarna nadle`nost (nadle`nost spored materijata) ................. 142
3. Mesna nadle`nost (nadle`nost spored teritorijata) ................ 143
3.1. Redovna mesna nadle`nost ........................................................ 144
3.2. Vonredna mesna nadle`nost ..................................................... 146
4. Funkcionalna nadle`nost (rasporeduvawe na odredeni
funkcii vo ist krivi~en predmet me|u razli~ni sudovi
spored stepeni ili stadiumi i organi). ....................................... 148
5. Personalna (li~na) nadle`nost ....................................................... 149
6. Spojuvawe i razdeluvawe na krivi~nata postapka ....................... 149
7. Posledici od nenadle`nost i sudir na nadle`nosti .................. 150
7

Glava II
KRIVI^NOPROCESNI STRANKI I U^ESNICI VO KRIVI^NATA
POSTAPKA
I. POIM NA KRIVI^NOPROCESNA STRANKA .......................... 155
II. JAVEN OBVINITEL ............................................................................ 156
1. Poim na javno obinitelstvo i javen obvinitel ............................. 156
2. Organizacija na javnoto obvinitelestvo ........................................ 157
3. Nadle`nost na javniot obvinitel .................................................... 162
III. O[TETENIOT KAKO SUPSIDIJAREN TU@ITEL ............. 162
1. Poim na supsidijaren tu`itel .......................................................... 163
2. Procesna polo`ba i ovlastuvawa na supsidijarniot
tu`itel ................................................................................................ 165
IV. PRIVATEN TU@ITEL ...................................................................... 166
1. Poim na privatna tu`ba i privaten tu`itel ................................ 166
2. Procesna polo`ba i prava na privatniot tu`itel ..................... 169
V. OBVINET I BRANITEL VO KRIVI^NATA POSTAPKA... 169
1. Obvinet ................................................................................................... 169
1.1. Poim na obvinet ......................................................................... 169
1.2. Procesna polo`ba i prava na obvinetiot ............................ 170
1.3. Ispituvawe na li~nosta na obvinetiot vo krivi~nata
postapka .......................................................................................... 173
1.4. Otsutnost ili smrt na obvinetiot ......................................... 180
2. Branitel ................................................................................................ 180
2.1. Poim na odbrana ......................................................................... 180
2.2. Vidovi na formalna odbrana ................................................... 181
2.3. Postavuvawe branitel .............................................................. 182
2.4. Prava i dol`nosti na branitelot .......................................... 184
VI. U^ESNICI VO KRIVI^NATA POSTAPKA .......................... 186
1. O{teten i negovoto o{tetno barawe .............................................. 186
1.1. Poim na o{teten i atheziona postapka ................................ 186
1.2. Procesna polo`ba i prava na o{teteniot vo
krivi~nata postapka .................................................................... 189
2. Organi na vnatre{ni raboti ............................................................. 190
3. Zastapnici ............................................................................................. 195
4. Polnomo{nici ...................................................................................... 196
II DEL
KRIVI^NOPROCESNI DEJSTVIJA
Glava I
ZA KRIVI^NOPROCESNITE DEJSTVIJA
I. POIM, VREME I MESTO NA PREZEMAWETO NA
PROCESNITE DEJSTVIJA ............................................................... 199
8

1. Poim na procesnite dejstvija ............................................................ 199
2. Mestoto na prezemawe na procesnite dejstvija ............................ 199
3. Vreme na procesnite dejstvija ........................................................... 200
3.1. Vovedni zabele{ki .................................................................... 200
3.2. Rokovi ........................................................................................... 200
3.3. Vra}awe vo porane{na sostojba (restitutio in integrum) ........ 202
II. KRIVI^NI SPISI ............................................................................. 204
1. Podnesoci ............................................................................................... 205
2. Zapisnici ............................................................................................... 207
3. Odluki ..................................................................................................... 209
4. Soop{tuvawe i dostavuvawe pismena i
razgleduvawe na spisi ...................................................................... 211
III. TRO[OCI VO KRIVI^NATA POSTAPKA ............................. 215
Glava II
DOKAZI I DOKA@UVAWE
I. POIM NA DOKAZ I DOKAZNO SREDSTVO ............................... 219
II. VIDOVI NA DOKAZI......................................................................... 222
III. DOKA@UVAWE I NEGOVATA FUNKCIJA ............................. 225
IV. PREDMET NA DOKA@UVAWETO (THEMA PROBANDI) ......... 228
V. POSTAPKA OKOLU DOKA@UVAWETO .................................... 232
1. Tovar na iznao|awe i predlagawe dokazi (onus probandi) i
izveduvawe na dokazi ........................................................................ 232
1.1. Tovar na iznao|awe i predlagawe na dokazi ........................ 232
1.2. Izveduvawe i obezbeduvawe na dokazi .................................. 235
2. Ocena na dokazite ................................................................................. 236
VI. DOKAZNI TEORII ............................................................................ 238
1. Teorija na legalni dokazi .................................................................. 238
2. Teorija na slobodna ocena na dokazite ........................................... 241
Glava III
DOKAZNI SREDSTVA
I. UVID............................................................................................................ 243
1. Poim i subjekti na uvidot .................................................................. 243
2. Na~in i vreme na vr{eweto na uvid ................................................ 246
II. SVEDOK .................................................................................................... 247
1. Poim na svedok ...................................................................................... 247
2. Dol`nost za svedo~ewe ....................................................................... 248
3. Postapka na soslu{uvawe svedok ..................................................... 251
3.1. Psihologija na iskazot na svedokot i vidovi
na svedoci ....................................................................................... 251
3.2. Zemawe iskaz na svedok ............................................................. 256
3.3. Soo~uvawe .................................................................................... 258
9

3.4. Prepoznavawe na lica i predmeti ......................................... 259
3.5. Zakletva (iuramentum) ................................................................ 260
3.6. Za{tita na svedok ...................................................................... 261
4. Ocenka na dokaznata vrednost na iskazot na svedok .................... 262
III. VE[TAK .................................................................................................. 266
1. Poim na ve{tak i ve{ta~ewe ............................................................ 266
2. Odreduvawe i izzemawe na ve{tak ................................................... 267
3. Postapka pri ve{ta~eweto ................................................................ 268
4. Vidovi na ve{ta~ewe ........................................................................... 269
5. Ocena na dokaznata vrednost na iskazot na ve{tak ..................... 272
IV. PRIZNANIE I POREKNUVAWE ................................................. 273
1. Raspit na obvinetiot ........................................................................... 274
1.1. Poim na raspit na obvinetiot ................................................ 274
1.2. Postapka na raspit na obvinetiot ......................................... 275
2. Priznanie ............................................................................................... 276
3. Otpovikuvawe na priznanieto .......................................................... 278
4. Ocena na dokaznata vrednost na priznanieto
i poreknuvaweto ................................................................................ 278
V. MATERIJALNI DOKAZI.................................................................. 280
1. Poim i vidovi na materijalni dokazi ............................................. 280
2. Otkrivawe, pribirawe i obezbeduvawe na
materijalnite dokazi........................................................................ 280
3. Izveduvawe i dokazna vrednost na materijalnite dokazi .......... 281
4. Pretresuvawe na dom i drugi prostorii ......................................... 281
5. Pretresuvawe na lica.......................................................................... 283
6. Privremeno odzemawe na predmeti .................................................. 284
7. Postapka so somnitelni predmeti ................................................... 289
8. Odzemawe na spisi ................................................................................ 289
9. Odzemawe na po{tenski pratki ........................................................ 290
10. Posebni istra`ni merki .................................................................. 291
III DEL
TEK NA KRIVI^NATA POSTAPKA
Glava I
OTKRIVAWE NA KRIVI^NOTO DELO I STORITELOT -
PRETKRIVI^NA POSTAPKA
I. PRETKRIVI^NA POSTAPKA ......................................................... 299
1. Poim na pretkrivi~na postapka ....................................................... 299
2. Povodi za poveduvawe na krivi~nata postapka ............................. 300
2.1. Krivi~na prijava ........................................................................ 301
2.2. Neposredno zabele`uvawe na javniot obvinitel ............... 302
2.3. Glas i notornost ......................................................................... 302
2.4. Postapka po povodite ................................................................ 304
10

3. Zapo~nuvawe na pretkrivi~nata postapka ..................................... 307
4. Predmet na pretkrivi~nata postapka ............................................. 307
5. Organi nadle`ni za vodewe na pretkrivi~nata postapka .......... 308
6. Dejstvija vo pretkrivi~nata postapka ............................................ 309
7. Zavr{uvawe na pretkrivi~nata postapka ...................................... 310
II. MERKI ZA OBEZBEDUVAWE PRISUSTVO NA
OBVINETIOT VO POSTAPKATA ................................................. 311
1. Vovedni zabele{ki .............................................................................. 311
2. Pokana ..................................................................................................... 311
3. Doveduvawe (priveduvawe) ................................................................. 312
4. Vetuvawe na obvinetitot deka nema da go napu{ti
prestojuvali{teto ............................................................................ 312
5. Drugi preventivni merki so koi se obezbeduva prisustvo na
obvinetiot .......................................................................................... 313
6. Garancija................................................................................................. 315
7. Pritvor (preventivno li{uvawe od sloboda) ............................... 316
6.1. Poim, celi i osnovi za opredeluvawe ................................... 316
6.2. Pritvor vo redovnata postapka .............................................. 319
6.3. Pritvor vo skratenata postapka ............................................ 321
6.4. Pritvor vo postapkata sprema maloletnici ....................... 322
6.5. Pritvor vo postapkata za ekstradicija ................................ 324
6.6. Drugi vidovi pritvor ................................................................ 324
6.7. Traewe i ukinuvawe na pritvorot ......................................... 332
6.8. Postapuvawe so pritvorenicite ............................................ 335
Glava II
KRIVI^NA POSTAPKA PRED PRVOSTEPENIOT SUD
I. PRETHODNA KRIVI^NA POSTAPKA (PRV STADIUM) ..... 337
1. Poveduvawe na krivi~nata postapka (prva faza) ......................... 337
1.1. Poveduvawe na krivi~nata postapka i nejzina zada~a ...... 338
1.2. Akti za poveduvawe na krivi~nata postapka ....................... 338
1.3. Postapka i re{enie po baraweto
za sproveduvawe istraga ............................................................. 340
1.4. Postapka po predlogot za podigawe
neposredno obvinenie ................................................................. 342
2. Istraga (vtora faza)............................................................................ 344
2.1. Poim i celi na istragata ......................................................... 344
2.2. Nadle`ni organi i sproveduvawe na istragata .................. 344
2.3. Polo`ba i prava na strankite vo istragata ........................ 348
2.4. Prekinuvawe na istragata ....................................................... 349
2.5. Zavr{uvawe i zapirawe na istragata .................................... 350
2.6. Istraga po barawe na o{teteniot kako tu`itel i
privatniot tu`itel ..................................................................... 352
3. Podigawe na obvinenie (treta faza) ............................................... 353
11

3.1. Poim i vidovi na obvinenie .................................................... 354
3.2. Obvinitelen akt, obvinitelen predlog i
privatna tu`ba ............................................................................. 354
3.3. Kontrola na obvinitelniot akt ............................................. 357
a) Ispituvawe na obvinitelniot akt
po slu`bena dol`nost ............................................................ 358
b) Ispituvawe na obvinitelniot akt po barawe
na obvinetiot: Prigovor protiv obvinitelen akt ......... 362
v) Ispituvawe na obvinitelniot akt po barawe
na pretsedatelot na sovetot pred koj treba
da se odr`i glavniot pretres ............................................... 363
3.4. Pravosilnost na obvinitelniot akt ..................................... 364
3.5. Izmena i pro{iruvawe na obvinenieto ............................... 365
II. GLAVNA KRIVI^NA POSTAPKA - GLAVEN PRETRES
(VTOR STADIUM) .................................................................................. 365
1. Podgotvuvawe na glavniot pretres (prva faza) ............................ 365
1.1.Zaka`uvawe na glavniot pretres............................................. 366
1.2. Pribirawe i izveduvawe na dokazi pred
glavniot pretres ........................................................................... 367
1.3. Odlagawe i zapirawe na postapkata vo tekot na
podgotvuvaweto na glavniot pretres ....................................... 368
2. Odr`uvawe na glavniot pretres (vtora faza) ............................... 369
2.1. Rakovodewe so glavniot pretres ............................................. 369
2.2. Tek na glavniot pretres ............................................................ 371
2.3. Zapisnik i izdvojuvawe na zapisnik na
glavniot pretres ........................................................................... 375
2.4. Odlagawe i prekinuvawe na glavniot pretres .................... 382
4. Donesuvawe na presudata (treta faza) ............................................ 383
3.1. Poim i zna~ewe na presudata .................................................. 383
3.2. Izrekuvawe na presudata .......................................................... 384
3.3. Predmet na presudata i nejziniot odnos so
predmetot na obvinenieto .......................................................... 386
3.4. Vidovi na presudi ....................................................................... 391
a) Odbivatelna presuda .................................................................. 322
b) Osloboditelna (liberatorna) presuda .................................. 393
v) Osuditelna (kondemnatorna) presuda .................................... 395
3.5. Objavuvawe na presudata ........................................................... 396
3.6. Pismena izrabotka i dostavuvawe na presudata ................. 398
3.7. Ispravawe na presudata ............................................................ 399
3.8. Specifi~nosti kaj izrekuvaweto na sudskata opomena ..........
12

Glava III
KRIVI^NA POSTAPKA PO PRAVNI LEKOVI
I. SISTEM NA PRAVNI LEKOVI ....................................................... 403
1. Poim i opravdanost na pravnite lekovi ......................................... 403
2. Pravosilnost i izvr{nost ................................................................. 405
2.1. Pravosilnost ............................................................................... 405
2.2. Izvr{nost .................................................................................... 406
3. Upatuvawe na sudskata odluka na izvr{uvawe .............................. 407
II. KRIVI^NA POSTAPKA PO REDOVNI PRAVNI
LEKOVI..................................................................................................... 411
1. @alba na presudata na prvostepeniot sud ...................................... 411
1.1. Pravo na izjavuvawe `alba i osnovi poradi
koi mo`e da se pobiva presudata .............................................. 411
1.2. Podnesuvawe i sodr`ina na `albata ..................................... 416
1.3. Tek na postapkata po `alba ..................................................... 417
a) Podgotvitelna postapka (prv stadium) ................................. 417
b) Glavna postapka (vtor stadium) .............................................. 418
1.4. Granici na ispituvawe na napadnatata presuda .................. 420
1.5. Odluki na vtorostepeniot sud ................................................. 421
1.6. Povtorna postapka pred prvostepeniot sud ......................... 422
2. @alba na presuda na vtorostepeniot sud ........................................ 424
2.1. Poim .............................................................................................. 424
2.2. Osnov na `albata........................................................................ 424
2.3. Postapka po `albata ................................................................. 424
3. @alba na re{enie ................................................................................ 425
3.1. Poim i podnesuvawe ................................................................... 425
3.2. Postapka po `albata ................................................................. 426
3.3. Odluki po `albata ..................................................................... 426
III. KRIVI^NA POSTAPKA PO VONREDNI
PRAVNI LEKOVI ................................................................................. 427
1. Povtoruvawe na krivi~nata postapka ............................................. 227
1.1. Poim i vidovi na povtoruvawe na krivi~nata
postapka ......................................................................................... 427
1.2. Pravo na povtoruvawe na krivi~nata postapka .................. 429
a) Podnesuvawe i sodr`ina na baraweto ................................... 432
b) Tek na postapkata po baraweto ............................................... 432
1.3. Nepravo povtoruvawe na krivi~nata postapka (Preina-
~uvawe na pravosilnata presuda bez povtoruvawe na
krivi~nata postapka) .................................................................. 435
1.4. Prodol`uvawe na krivi~nata postapka zaprena poradi
procesni pre~ki ........................................................................... 437
1.5. Povtoruvawe na krivi~nata postapka sprema lice koe e
osudeno vo otsustvo ...................................................................... 438
13

2. Vonredno ubla`uvawe na kaznata ..................................................... 438
2.1. Poim na vonredno ubla`uvawe na kaznata ........................... 438
2.2. Podnesuvawe i sodr`ina na baraweto .................................. 438
2.3. Tek na postapkata ....................................................................... 440
2.4. Donesuvawe na odluki ................................................................ 441
2.5. Otpovikuvawe na re{enieto i ubla`uvawe na kaznata .... 441
3. Barawe za za{tita na zakonitosta ................................................... 441
3.1. Poim na baraweto za za{tita na zakonitosta ..................... 441
3.2. Podnesuvawe i sodr`ina na baraweto .................................. 442
3.3. Tek na postapkata ....................................................................... 443
3.4. Donesuvawe na odluki ................................................................ 443
3.5. Povtorna krivi~na postapka ................................................... 444
4. Vonredno preispituvawe na pravosilnata presuda ...................... 445
4.1. Poim na barawe za preispituvawe na
pravosilnata presuda .................................................................. 445
4.2. Podnesuvawe i sodr`ina na baraweto .................................. 446
4.3. Tek na postapkata ....................................................................... 448
4.4. Odluki po baraweto .................................................................. 449
IV DEL
POSEBNI I POMO[NI POSTAPKI
Glava I
POSEBNI POSTAPKI
I. SKRATENA KRIVI^NA POSTAPKA ............................................ 453
1. Poim na skratena postapka ................................................................ 453
2. Obvinenie i kontrola na obvinenieto ........................................... 454
3. Poveduvawe na postapkata .................................................................. 455
4. Podgotvuvawe na glavniot pretres i glaven pretres .................. 456
5. @alba na prvostepenata presuda i postapka po `albata ............ 457
6. Postapka zaradi mirewe ..................................................................... 457
II. DONESUVAWE PRESUDA BEZ ODR@UVAWE NA GLAVEN
PRETRES ................................................................................................... 458
III. IZREKUVAWE NA ALTERNATIVNI MERKI ......................... 460
IV. KRIVI^NA POSTAPKA SPREMA MALOLETNICI .......... 462
1. Maloletnicite vo krivi~nata postapka ......................................... 462
2. Osnovni specifi~nosti na krivi~nata postapka sprema
maloletnici ........................................................................................ 462
3. Sostav i nadle`nost na sudot ............................................................ 462
4. Tek na postapkata ................................................................................. 463
4.1. Poveduvawe i kontrola na postapkata .................................. 464
4.2. Podgotvitelna postapka ........................................................... 464
4.3. Obvinenie .................................................................................... 468
4.4. Postapka pred sovetot za maloletnici................................. 469
14

4.5. Odluki ........................................................................................... 470
5. Pravni lekovi ....................................................................................... 472
V. POSTAPKA PROTIV PRAVNO LICE ......................................... 475
VI. POSTAPKA ZA PRIMENA NA MERKITE NA
BEZBEDNOST OD MEDICINSKA PRIRODA ........................... 479
VII. POSTAPKA ZA ODZEMAWE IMOTNA KORIST ................. 481
VIII. POSTAPKA ZA DONESUVAWE ODLUKA ZA BRI[EWE
NA OSUDATA ILI ZA PRESTANUVAWE NA MERKITE NA
BEZBEDNOST I NA PRAVNITE POSLEDICI
NA OSUDATA .......................................................................................... 481
1. Postapka za donesuvawe odluka za bri{ewe na osudata .............. 483
2. Postapka za prestanuvawe na merkite na bezbednost i na
pravnite posledici na osudata ....................................................... 484
IX. POSTAPKA ZA NADOMEST NA [TETA,
REHABILITACIJA I OSTVARUVAWE DRUGI PRAVA NA
LICA NEOPRAVDANO SUDENI I NEOSNOVANO
LI[ENII OD SLOBODA .................................................................. 484
1. Vovedni zabele{ki .............................................................................. 484
2. Nadomest na {teta poradi neopravdana osuda ............................... 484
3. Nadomest na {teta poradi neosnovano li{uvawe od
sloboda ................................................................................................. 488
4. Rehabilitacija i ostvaruvawe na drugi prava ............................... 489
X. POSTAPKA ZA IZDAVAWE POTERNICA I OBJAVA ........ 492
Glava II
POSTAPKA ZA PRU@AWE ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNA
POMO[
I. VOVEDNI ZABELE[KI ..................................................................... 495
II. EKSTRADICIJA ................................................................................... 499
1. Poim i vidovi na ekstradicija.......................................................... 499
2. Osnovni karakteristiki na ekstradicijata .................................. 502
3. Pravna priroda i izvori na ekstradicijata .................................. 505
4. Na~ela na ekstradicijata ................................................................... 507
5. Pravni pretpostavki za ostvatruvawe na ekstradicijata .......... 511
6. Postapka za ispituvawe na osnovanosta na
baraweto ekstradicija ..................................................................... 513
7. Postapka za odobrenie na ekstradicija .......................................... 515
7.1. Postapka za ekstradicija vo zamolenata dr`ava
(postapka koga predavaweto go bara stranska dr`ava -
pasivna ekstradicija) .................................................................. 515
7.2. Postapka za ekstradicija vo dr`avata molitel
(postapka koga predavaweto go bara Republika
Makedonija - aktivna ekstradicija) ........................................ 519
15

III. "MALA" ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNA
POMO[ ..................................................................................................... 520
1. Poim na "mala" megunarodan krivi~nopravna pomo{ ................ 520
2. Postapka za pru`awe "mala" megunarodna krivi~nopravna
pomo{ .......................................................................................................... 521
IV. OTSTAPUVAWE I PRIFA]AWE NA KRIVI^NO
GONEWE .................................................................................................... 527
1. Poim na otstapuvawe i prifa}awe na krivi~no gonewe ............ 527
2. Postapka za otstapuvawe i prifa}awe na krivi~no
gonewe .................................................................................................. 527
V. IZVR[UVAWE NA STRANSKA KRIVI^NA PRESUDA ...... 532
1. Poima na izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda .................. 532
2. Pravni pretpostavki za izvr{uvawe na stranska
krivi~na presuda ............................................................................... 533
2.1. Pozitivni pretpostavki za izvr{uvawe na stranska
krivi~na presuda .......................................................................... 536
2.2. Negativni pretpostavki (pre~ki) za izvr{uvawe
na stranska krivi~na presuda .................................................... 537
3. Postapka za izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda ............. 537
3.1. Postapka vo zamolenata dr`ava.............................................. 537
3.2. Postapka vo dr`avata {to zamoluva ..................................... 543
KORISTENA LITERATURA .................................................................. 547
16

I DEL
UVOD VO KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO
17

18

G l a v a I
POIM, PREDMET I ZADA^I NA KRIVI^NOTO PROCESNO
PRAVO
I. POIM NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO
1. Vo sovremenite op{testva dr`avata raspolaga so isklu~iva
represivna vlast vo pogled na suzbivaweto na kriminalitetot (ius
puniendi). Taa represivna vlast se izrazuva vo propi{uvaweto na krivi~ni
dela i sankcii za izvr{itelite na krivi~nite dela. Propi{uvaweto
na krivi~nite dela i krivi~nite sankcii e zada~a na materijalnoto
krivi~no pravo. Me|utoa, so samiot fakt {to e storeno edno
krivi~no delo, negoviot storitel ne mo`e vedna{ da se podlo`i na
krivi~na sankcija. Uslov za kaznuvawe na storitelot na krivi~noto
delo e toj, vo postapka opredelena so zakon od strana na nadle`en
organ, da bide oglasen za vinoven i osuden. Spored toa, me|u storenoto
krivi~no delo i negoviot storitel od edna i krivi~nata sankcija {to
se izrekuva od druga strana, mora da se nao|a so zakon propi{ana krivi~na
postapka. Propi{uvaweto na krivi~nata postapka e dejnost na
krivi~noto procesno zakonodavstvo. Spored toa, krivi~noto procesno
zakonodavstvo go so~inuva sistem na pravni normi {to go opredeluvaat
na~inot na postapuvawe vo otkrivaweto na krivi~nite dela i
ovozmo`uvaat na nivnite storiteli da im bidat izre~eni krivi~ni sankcii.
2. Za poveduvawe na krivi~nata postapka e potrebno da postoi
osnovano somnenie deka e storeno krivi~no delo. Od momentot na pojavata
na takvoto somnenie, odredeni dr`avni organi se dol`ni vedna{
da ja zapo~nat svojata aktivost {to se sostoi vo prezemawe na odredeni
procesni dejstvija. Vo izvr{uvaweto na svojata dol`nost tie organi
se ovlasteni da izlezat na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto
delo za da gi otkrijat i utvrdat tragite na krivi~noto delo i da prezemat
drugi merki so cel da se otkrie storitelot na krivi~noto delo.
Ovoj vid procesno dejstvie e poznat pod imeto uvid. Za istata cel
dr`avnite organi se ovlasteni da go izvr{at procesnoto dejstvie pretres
na dom i lice. Natamu, vo slu~ai koga somnevaweto e pomesteno na
odredeno i identifikuvano lice, organite se ovlasteni da go prezemat
procesnoto dejstvie povikuvawe na raspit na toa lice. Ovie i site
drugi dejstvija {to se prezemaat vo krivi~nata postapka, spored nivnata
sodr`ina i cel se klasificiraat vo tri osnovni grupi: procesni
dejstvija vo funkcija na krivi~noto gonewe, procesni dejstvija vo
19

funkcija na odbrana i procesni dejstvija vo funkcija na presuduvawe. 1
Procesnite dejstvija {to vleguvaat vo sekoja od ovie grupi nu`no se
povrzani me|u sebe i pretstavuvaat tri oddelni procesni funkcii: 1 0
krivi~no gonewe, 2 0 odbrana i 3 0 presuduvawe. Krivi~noprocesni subjekti,
ili nositelite na ovie funkcii vo postapkata se 1 0 ovlasteniot
tu`itel, 2 0 obvinetiot i negoviot branitel, i 3 0 sudot. Procesnite
subjekti ~ii interesi vo postapkata se sprotivni i koi imaat
pravo da baraat donesuvawe na sudska odluka se procesni stranki. Pokraj
ovie subjekti koi gi vr{at osnovnite funkcii vo krivi~nata postapka
u~estvuvaat i drugi lica, me|utoa so ogled na toa {to ne vr{at
nitu edna od osnovnite funkcii, tie se narekuvaat u~esnici vo postapkata.
Me|u niv se pomesteni: 1 0 o{teteniot, koj vo krivi~nata postapka
go realizira svoeto barawe za nadomest na {teta, 2 0 zastapnicite
i polnomo{nicite na o{teteniot i 3 0 organite na vnatre{ni raboti.
Od ovie sogleduvawa proizleguva deka krivi~nata postapka najkratko
mo`e da se definira kako zbir na so zakon utvrdeni procesni
dejstvija na procesnite subjekti.
3. Me|utoa, prezemaj}i procesni dejstvija subjektite {to gi
vr{at navedenite funkcii nu`no doa|aat vo me|useben kontakt i so
drugi lica i na toj na~in vospostavuvaat odredeni odnosi. Ottamu, zaradi
celosno sfa}awe na krivi~nata postapka vo literaturata ~esto
se smeta deka, pokraj procesnite dejstvija na procesnite subjekti, treba
da se nadovrze i izu~uvaweto na odnosite koi se ostvaruvaat me|u
procesnite subjekti, za{to so nivnoto sogleduvawe mo`e da se utvrdi
{to vsu{nost prestavuva krivi~nata postapka kako praven poim. 2 Razgleduvaweto
na krivi~nata postapka od toj aspekt uka`uva na postoeweto
na 1 0 materijalnopraven odnos i 2 0 procesnopraven odnos.
1 0 Materijalnopravniot odnos se sozdava me|u dr`avata i storitelot
na deloto i se karakretizira so toa {to dr`avata ima pravo i
dol`nost, sprema izvr{iotelot na krivi~noto delo ~ija odgovornost
}e se utvrdi vo postapkata, da go primeni Krivi~niot zakonik, a za
obvinetiot ednovremeno i soodvetno pravo negovata odgovornost da
bide utvrdena i eventualno izre~enata sankcija da bide izvr{ena vo
1
Samo dejstvijata na procesnite subjekti pretstavuvaat porocesni dejstvija.
Dejstvijata {to gi vr{at drugite u~esnici vo postapkata (iskaz na
svedok, ve{tak i sl.) ili po povod na postapkata (dejstvieto na podnesuvawe
prijava od poedinec, izdavawe odobrenie za gonewe i sl.) ne pretsavuvaat procesni
dejstvija. Davaweto iskaz od svedok ili ve{tak ne se nivni procesni dejstvija,
tuku procesni dejstvija na subjektite koj tie izjavi gi prima. Procesnoto
dejstvie treba da e izvr{eno za vreme na traeweto na postapkata ili so
cel za zasnovawe na postapkata. Vasiljevi}, T, Sistem krivi~nog procesnog prava
SFRJ, Savremena administracija, Beograd, 1981, str. 234.
2
Ibid. str. 5. Taka i Dimitrijevi}, D. Osnovi u~enja o krivi~nom postupku
kao pravnom odnosu, JRKKP, Beograd, 1988/3, str. 3-8.
20

soglasnost so zakonot. Takviot odnos e praven, ottamu {to e reguliran
so pravoto i vospostavuva prava i obvrski za dvete strani. Materijalnopravniot
odnos e vo sekoj oddelen slu~aj razli~en, duri i kaj isti
krivi~ni dela, za{to nepostojat apsolutno ednakvi krivi~ni dela i
nivni izvr{iteli.
2 0 Procesnopravniot odno se projavuva kako vr{ewe na opredeleni
prava i ispolnuvawe na opredeleni dol`nosti na procesnite
subjekti: odnos na zaemni ovlastuvawa i obvrski na strankite i sudot
vo nivnite me|usebni odnosi. Ottamu {to tie odnosi se vospostavuvaat
vo postapkata tie se narekuvaat krivi~no procesni odnosi. Krivi~noprocesniot
odnos vsu{nost prestavuva pravno reguliran op{testven
odnos {to slu`i za rasvetluvawe i re{avawe na krivi~nopravniot
predmet. Taka na primer, so povikuvaweto na obvinetiot na raspit
se vospostavuva procesen odnos me|u toa lice i organot {to go
povikal (ovlasteniot organ na vnatre{ni raboti ili sudot). So koristeweto
na pravata i vr{eweto na dol`nostite na subjektite na procesniot
odnos ovoj praven odnos se dvi`i od eden vo drug stadium na
postapkata sî do nejzinioto zavr{uvawe. Za razlika od materijalnopravniot,
sodr`inata na procesnopravniot odnos sekoga{ e ednakva,
ottamu {to se raboti za ednakvi prava i dol`nosti {to gi imaat procesnite
subjekti bez ogled na toa za koe delo se vodi krivi~nata postapka.
Vrskata me|u navedenite pravni odnosi postoi dokolku procesnopravniot
odnos za pretpostavka go ima tvrdeweto deka postoi materijalnopraven
odnos, i ottamu {to procesnopravniot odnos slu`i
kako pretpostavka za ostvaruvawe na materijalnopravniot odnos. 3
Me|utoa, kako {to pravilno konstatira eden avtor, sfa}aweto
na postapkata kako praven odnos nesomeno utvrduva edna "ednostavna
vistina" i nesomneno pretstavuva opredelen pridones vo teorijata na
procesnoto pravo. Toa sfa}awe sepak vo op{tata teorija na postapkata
i vo teorijata na oddelni postapki dobi mnogu pogolemo mesto odo-
{to mu odgovara na negovoto vistinsko zna~ewe. Realno gledano, vrednosta
na sfa}aweto na krivi~nata postapka kako praven odnos se sveduva
na toa, deka toa odgovara na vistinskata sostojba na rabotite,
odnosno deka definira edna pojava i na toj na~in doveduva do celosno
nau~no soznanie na nejzinata su{tina. So sfa}aweto na postapkata
kako praven odnos natamu se podvlekuva deka sekoja procesna aktivnost
e podlo`ena na eden praven poredok so utvrdeni prava i dol`nosti
na subjektite so {to procesot se izvlekuva od sferata na samovolieto.
Sfa}aweto na postapkata kako praven odnos kone~no slu`i i za
toa mnogubrojnite raznovidni dejstvija {to ja so~inuvaat postapkata
da se pretstavat kako edinstvena povisoka kategorija. Me|utoa, o~ekuvawata
deka sfa}awata na postapkata kako praven odnos }e mo`e da
3
Vidi: Vasiljevi}, T. op. cit. str. 6.
21

se iskoristi zaradi sistemati~nost na izlo`uvawata na krivi~nata
postapka ne se ostvarija. Ottamu poimot na postapkata kako procesen
odnos ne e neophoden, zatoa {to postapkata kako celina mo`e da se
sfati i bez pomo{ na konstrukcija na procesot kako praven odnos. 4
4. Sepak, navedenite procesni dejstvija i procesni odnosi pretstavuvaat
osnovni elementi na krivi~nata postapka. Spored toa krivi~nata
postapka naj~esto se opredeluva kako sistem na procesni
dejstvija i sistem na procesni odnosi na subjektite koi se javuvaat
kako nositeli na procesnite funkcii. Ili poprecizno: krivi~nata
postapka pretstavuva sistem na procesni odnosi {to nastanuvaat me|u
procesnite subjekti kako i me|u niv i treti lica pri prezemaweto na
procesnite dejstvija, so cel da se ustanovi dali e storeno krivi~no
delo, da se pronajde negoviot storitel i toj da se podlo`i na krivi~na
sankcija i so toa da se ispolni celta na krivi~noto zakonodavstvo. 5 Vo
ovaa smisla krivi~nata postapka ne pretstavuva ni{to drugo, tuku na-
~in na postapuvawe proces, procedura, poimi {to se izvedeni od latinskite
termini processus, {to zna~i postapka i procedure, {to zna~i da
se postapuva.
5. Za razlika od krivi~nata postapka, krivi~noto procesno
pravo pretstavuva sistem na pravni propisi {to se kodificirani vo
Zakonot za krivi~nata postapka so koi se regulirani procesnite odnosi
na site u~esnici vo izvr{uvaweto na procesnite dejstvija vo utvrduvaweto
dali e storeno krivi~no delo i koj e negoviot storitel. So
drugi zborovi, krivi~noto procesno pravo ne e ni{to drugo, tuku samoto
krivi~noprocesno zakonodavstvo koe, kako takvo, pretstavuva
del ili edna od grankite na pravniot sistem.
Spored toa krivi~noto procesno pravo e sistem na pravni normi
i kako takvo toa e od op{t karakter. Toa sodr`i apstraktni pravni
normi, pravila na povedenieto na lu|eto, kako {to toa e slu~aj i
so drugite granki na pravoto. Krivi~nata postapka pak, e konkretizacija,
o`ivotvoruvawe na apstraktnite pravni pravila na krivi~noto
procesno pravo vo sozdavaweto na konkretni procesni odnosi pri izvr{uvaweto
na konkretni procesni dejstvija. Toa zna~i deka na~inot na
sproveduvawe na krivi~nata postapka e normiran vo krivi~noto procesno
pravo. 6
6. Soglasno dosega navedenoto krivi~na postapka e poim {to go
opredeluva samoto postapuvawe, a poimot krivi~noprocesno pravo se
odnesuva na posebna granka na pravniot sistem. Po ova ostanuva da se
opredeli u{te poimot na posebnata nau~na disciplina od oblasta na
4
Ibid. str. 7.
5
Marina, P. Krivi~na postapka na SFRJ, Kultura, Skopje, 1979, str.
str. 16.
6
Ibid. str. 19. Vo ova smisla i Baer, V. Jugoslovensko krivi~no procesno
pravo, knjiga prva, Informator, Zagreb, 1977, str. 7.
22

krivi~nopravnite nauki {to se zanimava so krivi~nata postapka i so
krivi~noto procesno pravo. Za odreduvawe na taa nauka vo teorijata
naj~esto povtorno se uporebuva eden od prethodnite termini: krivi-
~na postapka ili krivi~noprocesno pravo so dodavkite "vo po{iroka
smisla" ili "vo potesna smisla," so {to vo startot se sozdavaat nejasnotii
osobeno kaj studentite koi za prvpat se sre}avaat so ovaa materija.
Vo nastojuvawe da gi izbegneme tie nedorazbirawa vo ovoj u~ebnik
se opredlivme za jasna i precizna pojmovna aparatura na koja dokraj
dosledno }e se pridr`uvame. Ottamu, vo natamo{niot tekst }e gi
upotrebuvame slednive poimi: krivi~na postapka, krivi~noprocesno
zakonodavstvo i krivi~noprocesno pravo so slednoto izdiferencirano
zna~ewe:
Krivi~na postapka (ili samo postapka, proces, procedura),
kako poim so koj se ozna~uva zbir na sistemsko vr{ewe na opredeleni
dejstvija {to odredeni subjekti ovlasteno gi vr{at zaradi postignuvawe
na opredelena cel {to se sostoi vo utvrduvawe na krivi~noto
delo i storitelot i negovoto kaznuvawe vo soglasnost so krivi~noto
materijalno i krivi~noto procesno pravo.
Krivi~noprocesno zakonodavstvo, kako poim so koj se opredeluva
oddelna granka na pravoto. Vo ovaa smisla sekoga{ }e zboruvame
za poim so koj go ozna~uvame ona {to pretstavuva granka na pravniot
sistem, del so koj se ureduva postapkata vo koja krivi~nopravnite subjekti
go rasvetluvaat i re{avaat krivi~nopravniot predmet zaradi
izrekuvawe na krivi~na sankcija, so toa {to sudot edinstveno e nadle-
`en da donesuva kone~na i meritorna odluka za krivi~niot predmet.
Pritoa, treba da se znae deka so odlukata na sudot se re{ava pra-
{aweto na postoeweto, odnosno nepostoeweto na krivi~noto delo i na
storitelot, a na obvinetiot, kako storitel na krivi~noto delo, mu se
izrekuva krivi~na sankcija ili se osloboduva od obvinenieto. Vo ovaa
smisla krivi~nata postapka mo`e da se opredeli kako sistem na procesni
dejstvija i sistem na procesni odnosi na subjektite koi se javuvaat
kako nositeli na procesnite funkcii. Taa e sistem na pravni
propisi {to se kodificirani vo Zakonot za krivi~nata postapka so
koi se odreduvaat krivi~noprocesnite subjekti, formata na krivi~noprocesnite
dejstvija i se reguliraat krivi~noprocesnite odnosi zaradi
rasvetluvawe i re{avawe na krivi~nopravniot predmet. 7 Ottamu,
taa pretstavuva formalno krivi~no zakonodavstvo (pravno uredena
postapka) i relativno avtonomna granka, del na pravniot sistem {to
7
Vo ovaa smila naj~esto e prisutna definicijata spored koja krivi-
~nata postapka e "sistem n zakonski utvrdeni dejstvija na istra`nite organi,
obvinitelstvoto i sudot, kako i pravnite odnosi na ovie organi so gra|anite
i organizaciite i pravnite odnosi me|u samiet organi pri rasvetluvaweto i
re{avaweto na krivi~niot predmet. Vidi: Dimitrijevi}, D. Krivi~no procesno
pravo, Osmo dopunjeno izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1982. str. 19.
23

se javuva kao most pome|u materijalnoto krivi~noto zakonodavstvo i
krivi~oto izvr{no zakonodavstvo. 8
Krivi~noto procesno pravo kako poim so koj se opredeluva naukata
so koja se ureduva krivi~noto zakonodavstvo i krivi~nata postapka
- nauka koja se zanimava so definiraweto na osnovnite teoretski
poimi i na~ela i so soznavaweto i nadminuvawe na problemite vo
goneweto, odbranata i presuduvaweto na storitelite na krivi~nite
dela, zaradi obezbeduvaweto najsoodvetno krivi~no zakonodavstvo i
krivi~na postapka {to }e bidat vo funkcija na najefikasna borba
protiv kriminalitetot. Naukata na krivi~noto procesno pravo ja
izu~uva krivi~nata postapka vo nejzininata vistinska realizacija vo
`ivotot na edno konkretno op{testvo, so cel da izgradi, vospostavi i
postojano da go razviva i unapreduva sistemot na krivi~noprocesnite
poimi, na~ela i drugi znaewa za krivi~nata postapka. Nakratko, krivi~noprocesnoto
pravo nastojuva da izgradi soodveten op{t teoretski
pristap i adekvatni metodi i metodolo{ki tehniki za su{tinsko
unapreduvawe na krivi~nata postapka vo funkcija na nejzina korisna
primena vo realniot `ivot na opredeleno op{testvo.
II. PREDMET NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO
1. Na~inot na postapuvaweto, dejstvijata {to se prezemaat i
odnosite {to se sozdavaat pri otkrivaweto na krivi~nite dela i primenata
na materijalnoto krivi~no pravo, se predmet na krivi~nata postapka
kako granka na pravniot sistem. 9 Ili pokonkretno, realniot
nastan {to so svojata sodr`ina uka`uva na opredeleno krivi~no delo
i negoviot storitel se predmet na krivi~nata postapka. Ovoj realen
nastan od svoja strana i samiot mo`e da se nare~e krivi~en predmet
(causa criminalis), taka {to ottamu uprosteno mo`e da se ka`e deka predmet
na krivi~nata postapka e odreden konkreten krivi~en predmet.
Krivi~niot predmet e nastan od minatoto za koj se poveduva postapka
toga{, koga gi sodr`i elementite {to go karakteriziraat kako
krivi~no delo. Me|utoa, ovoj nastan ne e dovolno da pretstavuva samo
obi~no somnevawe deka se raboti za krivi~o delo. Za poveduvawe na
postapkata, ili poprecizno na prethodna postapka porebno e postoewe
na osnovano somnenie {to zna~i postoewe na okolnosti {to go opravduvaat
somnevaweto deka e storeno odredeno krivi~o delo. So vakvata
opredelba na Zakonot za krivi~nata postapka (ZKP) se otstranuva
8
Vo ovaa smisla treba da se sfati i definicijata na Vasiqevi} spored
kogo "Krivi~oto procesno pravo e zbir na pravni propisi so koi se odreduvaat
procesnite dejstvija nivnata forma i vnatre{na vrednost i se odreduvaat
procesnite subjekti kako vr{iteli na tie dejstvija i nivnata pravna polo`ba
(prava i dol`nosti). Vasiljevi}, T. op. cit. str. 23.
9
Marina, P. Krivi~na postapka na SFRJ, str. 11.
24

mo`nosta od neosnovano prezemawe na krivi~no gonewe, a toa pretstavuva
edna od va`nite garancii za pravnata sigurnost na gra|anite.
2. Soglasno prethodnoto, predmet na krivi~noto procesno pravo
kako nau~an disciplina e krivi~nata postapka kako del na krivi-
~noto zakonodavstvo, ili kako granka na pravniot sistem.
III. FUNKCII NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO
Neposrednata funkcija na krivi~noto procesno pravo se sostoi
vo ostvaruvawe na opredelen efekt vo realnosta (praktikata), a
toa e rasvetluvawe i re{avawe na opredelen krivi~nopraven predmet
(causa criminalis). Ili, so drugi zborovi, neposrednata cel na krivi~noto
procesno pravo e ednakva kako i onaa na krivi~noprocesnoto zakonodavstvo,
a taa e ovozmo`uvawe primena na materijalnoto krivi~no
pravo vrz konkretnite slu~ai od realnosta. Ovaa zada~a vo krivi~nata
postapka se ostvaruva preku dejnosta na site procesni subjekti. Voop-
{to zemeno, osnovnata funkcii na krivi~noto procesno pravo mo`e
da se opredeli kako deluvawe zaradi uspe{en pridones vo represivnata,
a vo odreden del i vo preventivnata borba protiv kriminalitetot
i obezbeduvawe pravna sigurnost na gra|anite.
1. Negovoto represivno dejstvo se ogleda vo toa {to vo zakonski
povedena i zakonski sprovedena postapka doa|a do presuduvawe na
krivi~nopravniot predmet, {to }e re~e do izrekuvawe na krivi~na
sankcija na storitelot za izvr{enoto krivi~no delo.
2. Negovoto preventivno (za{titno, predupreduva~ko) dejstvo
se postignuva so samoto postoewe na krivi~nata postapka i nejzinata
efikasna primena.
3. So posredstvo na pravnouredenata krivi~na postapka vo koja
sudot vo sekoj konkreten predmet donesuva zakonska odluka, vo granicitete
na ustavot i zakonite krivi~noto procesno pravo garantira
ednakvost pred zakonot i pravna sigurnost na site gra|anite vo dr`avata.
IV. ODNOS NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO I
DRUGITE GRANKI NA PRAVOTO
1. ODNOS NA KRIVI^NOTO PROCESNO I MATERIJALNOTO
KRIVI^NO PRAVO
1. Za pravilno utvrduvawe na odnosot na krivi~noto zakonodavstvo
i krivi~noto procesno pravo mora vedna{ da se zabele`i deka
u{te od po~etokot na XIX vek, krivi~noto zakonodavstvo se deli na
materijalno i formalno krivi~no zakonodavstvo, iako se raboti za
dva sistemi na propisi koi vo osnova pretstavuvaat samo delovi na
25

edno edinstvenoto krivi~no zakonodavstvo ~ija zaedni~ka cel e uspe{-
na borba protiv kriminalitetot. Ottamu e sosema normalna i nivnata
tesna zaemna povrzanost. Taka, dodeka so materijalnoto krivi~no pravo
(so propi{uvaweto na krivi~nite dela i opredeluvaweto krivi~ni
sankcii protiv nivnite storiteli) se ovozmo`uva za{tita na poedine~nite
i op{testvenite dobra, odnosi, vrednosti i interesi, so formalnoto
pravo (krivi~noto procesno pravo) se ostvaruva taa za{titata
na toj na~in {to doa|a do primena na krivi~nite sankcii od strana
na sudot vo so zakon utvrdena postapka. 10 Ottamu krivi~noto procesno
pravo vsu{nost doveduva do primena na krivi~noto zakonodavstvo.
Od druga strana materijalnoto krivi~no pravo se pojavuva kako
pretpostavka na krivi~noto procesno pravo, ottamu {to so predviduvaweto
na krivi~nite dela, storitelite i krivi~nite sankcii go ovozmo`uva
formiraweto na predmetot na procesnoto pravo. Soglasno
toa, osnovnite na~ela na materijalnoto krivi~no pravo dobivaat svoj
izraz i vo procesnoto krivi~no pravo, zatoa {to postapkata e samo
forma na ostvaruvawe na krivi~niot zakonik.
Razlikuvaweto na materijalnite od procesnite propisi ne e
samo od teoretsko zna~ewe, toa ponekoga{ ima i prakti~na vrednost -
na primer, kaj utvrduvawe na poblagiot krivi~en zakon, pri sporeduvaweto
doa|aat predvid samo propisite na materijalnoto, a ne i propisite
od procesen karakter. Isto taka, ~estopati i vo samata postapka
e potrebno da se razlikuvaat ovie propisi, zatoa {to karakterot
na propisite mo`e da bide od vlijanie na izvesni procesni dejstvija -
`albi, odluki itn. 11
2. Soodvetno na prethodnoto, re~isi napolno ednakvo se ostvaruva
i odsnosot me|u krivi~noto poravo i krivi~nata postapka kako
posebni nau~ni disciplini.
2. ODNOS NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO I DRUGITE
KRIVI^NOPRAVNI NAUKI
2.1. Krivi~noto procesno pravo i kriminologijata
Krivi~noto procesno pravo e povrzno so kriminologijata na
10
"Krivi~nopravnite propisi od procesen karakter gi reguliraat
odnosite koi nastanuvaat zaradi primena na krivi~nopravnite sankcii i koi
se razvivaat me|u istra`nite organi i sudot, me|u poniskite i povisokite sudovi,
a osobeno koi nastanuvaat me|u sudot od edna, i tu`itelot, obvinetiot,
branitelot, o{teteniot i ostanatite u~esnici vo krivi~nata postapka (svedoci,
ve{taci, preveduva~i), od druga strana." Srzenti~, Stai}, Lazarevi}, Krivi-
~no pravo SFRJ, op{tgi deo (osmo izdanje) Savremena administracija, Beograd, 1978,
str. 10.
11
Ibid, str. 11.
26

na~in {to pri fakti~koto i pravnoto formulirawe na kriminalniot
nastan crpi golem del od fondot na nejzinite soznanija za kriminalitetot,
osobeno za li~nosta na krivi~noto delo. Ili, so drugi zborovi,
tie soznanija na kriminologijata se koristat pri ispituvaweto na
obvinetiot, a vo tekot na istragata i dokaznata postapka vo formiraweto
na tn. kriminolo{ka ekspertiza. 12 Kriminolo{kata ekspertiza
pretstatvuva socilano, psiholo{ko, psihopatolo{ko i medicinsko
ispituvawe na li~nosta na prestapnikot vo fazata na krivi~nata postapka
od istragaat do izvr{uvaweto na kaznata. Prou~uvaweto na li-
~nosta go opfa}a kako procesot na kriminalizacija (razvojot na li-
~nosta do momentot na preminot kon deloto), kako i samiot akt na preminuvaweto
kon deloto. Rezultatite na kriminolo{kata ekspertiza,
{to ja vr{at stru~ni profili od najrazli~ni nau~ni oblasti vo specijalizirani
ustanovi, ovozmo`uvaat celosno sogleduvawe na li~nosta
na prestapnikot vo fazata utvrduvaweto na negovata vina i presuduvaweto
na deloto. Od druga strana kriminologijata gi koristi materijalite
do koi se doa|a vo krivi~nata postapka (krivi~nite predmeti)
za svoite fenomenolo{ki i etiolo{ki istra`uvawa.
2.2. Krivi~noto procesno pravo i kriminalistikata
1. Kriminalistikata e posebna nauka ~ija zada~a e otkrivawe
na krivi~nite dela i nivnite izvr{iteli. Taa, vsu{nost, gi utvrduva
na~inite i metodite na sobirawe, pronao|awe i ispituvawe na dokazite
{to se koristat za otkrivawe na izvr{telite na krivi~ite dela.
Pritoa, kriminalistikata primenuva metodi na razni prirodni i
op{testveni nauki kako {to se: fizikata, hemijata, matematikata, biologijata,
psihologijata, socijalnata psihologija, so cel za pribirawe
na dokazi. 13 Ottamu, kriminalistikata se opredeluva kako posebna na-
12 Zakonot za krivi~nata postapka ne sodr`i odredbi za kriminolo-
{kata ekspertiza, me|utoa predviduva deka istra`niot sudija, pred zavr{uvaweto
na istragata, }e pribavi podatoci za obvinetiot, a po potreba i drugi
podatoci za porane{niot `ivot na obvinetiot, za prilikite vo koi `ivee,
kako i za drugi okolnosti {to se odnesuvaat na negovata li~nost. Istra`niot
sudija mo`e da opredeli medicinski pregled ili psiholo{ko ispituvawe na
obvinetiot koga e potrebno da se dopolnat podatocite za li~nosta na obvinetiot.
Vo ovaa smisla se zna~ajni i odredbite za izu~uvawe na li~nosta na maloletnite
delinkventi.
13
"Kriminalistikata e nauka koja gi prou~uva, pronao|a i usovr{uva
nau~nite i vrz prakti~no iskustvo zasnovanite metodi i sredstva, koi se najprikladni
da se otkrie i razjasni krivi~noto delo, da se otkrie i privede kon
krivi~na sankcija storitelot, da se obezbedat i fiksiraat site dokazi poradi
utvrduvawe na (objektivnata), vistina kako i da se spre~i izvr{uvaweto na
27

u~na disciplina koja sistematski go obrabotuva pra{aweto kakvi metodi
na prirodnite i tehni~kite nauki i opredeleni porane{ni
iskustva na organite mo`at korisno da se primenuvaat pri izvr{uvaweto
na konkretnite zada~i vo pronao|aweto na dokazi za krivi~noto
delo i storitelot. 14 Taa se deli na: 1 0 kriminalisti~ka tehnika, 2 0 kriminalisti~ka
taktika i 3 0 kriminalisti~ka metodika.
1 0 Kriminalisti~kata tehnika gi prou~uva i nao|a najsoodvetnite
metodi i sredstva od oblasta na prirodnite i tehni~kite nauki.
So pomo{ na ovie metodi i sredstva se pronao|aat, obezbeduvaat, fiksiraat
i tolkuvaat makro i mikro tragi, kako i predmeti na krivi-
~noto delo so cel da se razjasnat bitnite okolnosti vrzani za rasvetluvawe
na krivi~noto delo i identifikacijata na izvr{itelot i drugite
lica (kako na primer, `rtvite na krivi~noto delo). Taa isto
taka, izu~uva i pronao|a tehni~ki metodi i sredstva za spre~uvawe na
krivi~nite dela. 15
2 0 Kriminalisti~kata taktika se zanimava so oblicite vo koi
mo`e da se pojavat krivi~nite dela, so motivite i celite na nivnoto
izvr{uvawe, potoa so stru~nite znaewa, ve{tini, obi~ai, sfa}awa, so
na~inot na `ivot i psihologijata na izvr{itelite na krivi~nite
dela. 16 3 0 Kriminalisti~kata metodika e poseben del na krimninalisti~kata
tehnika koja gi prou~uva metodite i pravilata za otkrivawe
i razjasnuvawe na opredeleni specifi~ni krivi~ni dela. 17
2. Dr`avnite organi {to deluvaat vo krivi~nata postapka mora
da izvr{at opredeleni zada~i. Tie organi vo konkretniot slu~aj mora
da ja vostanovat verojatnosta deka e storeno krivi~no delo: 1 0 dali
krivi~noto delo navistina e storeno, 2 0 ako krivi~noto delo e storeno
koj go storil, i 3 0 dali postojat uslovi od materijalnoto krivi~no
pravo sprema storitelot da se primeni krivi~na sankcija. Ako na site
tie pra{awa se dobie pozitiven odgovor, ovlasteniot organ (sudot) na
storitelot na krivi~noto delo }e mu ja izre~e so zakonot predvidenata
sankcija. 18
Izvr{uvaweto na navedenite zada~i me|utoa ne e lesna rabota.
Toa osobeno ottamu {to krivi~noto zakonodavstvo ne ja propi{uva sodr`inata
na procesnite dejstvija, tuku samo nivnata forma {to mora
da bide zapazena pri izvr{uvaweto na tie dejstvija. Toa e neophodno za
idnite planirani i neplanirani krivi~ni dela. Vodineli}, V. Kriminalistika,
tre}e izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1976, str. 3.
14
Ibid, str. 51.
15
Ibid, str. 4.
16
Ibid, str. 4
17
Ibid, str. 5.
18
Bayer, V. Jugoslovensko krivi~no procesno pravo, knjiga prva, Informator,
Zagreb, str. 49.
28

ezultatite od tie dejstvija da bidat upotreblivi vo podocne`niot
tek na postapkata i pri izvr{uvaweto na tie dejstvija da se po~ituvaat
i ovezbedat li~nite i imotnite prava na gra|anite na koi se odnesuva
postapkata. Nekoi formalnosti na procesnite dejstvija pak, slu`at
edinstveno kako garancija za obezbeduvawe na kvalitetot na prezemenoto
dejstvie. Spored toa, na organite na krivi~nata postapka krivi-
~noto zakonodavstvo ne im dava upatstva na koj na~in }e ja re{at postavenata
zada~a, tuku po pravilo, samo upatstva koi dejstvija za taa
cel }e gi izvr{at. Od tie pri~ini, na organite na krivi~nata postapka
im se neophodni dopolnitelni znaewa koi }e ovozmo`at uspe{no
da gi re{at gorepostavenite zada~i. Tie znaewa im gi obezbeduva kriminalistikata.
3. Ottamu mo`e da se izvle~e odnosot i na naukata na krivi~noto
procesno pravo i kriminalistikata. Predmet na krivi~noprocesnoto
pravo se pravnite propisi na krivi~noprocesnoto zakonodavstvo
koi taa nauka gi sreduva vo smislen sistem, so cel vo konkretnite
slu~ai da mo`at {to polesno, poispravno i poefikasno da se primenuvaat.
Predmetot, pak, na kriminalistikata se pravilata na prirodnite
i tehni~kite nauki i pravilata na iskustvoto na organite koi taa
nauka sistematski ja sreduvaat, so cel za polesno i pokorisno primenuvawe
vo re{avaweto na konkretnite zada~i na pronao|awe na dokazite
za krivi~noto delo i storitelot.
2.3. Krivi~noto procesno pravo i sudskata psihologija
Sudskata psihologija, vo po{iroka smisla, e nauka {to se zanimava
so prou~uvawe na site psihi~ki nastani ~ie zapoznavawe e korisno
za uspe{no vr{ewe na pravosudnata funkcija. Sudskata psihologija,
vo potesna smisla, e nau~na disciplina {to ja prou~uva psihologijata
na odelni procesni u~esnici i psiholo{kiot razvoj na sudskata
postapka kako celina. 19 Vo ramkite na sudskata psihologija se razlikuva
psihologijata na krivi~nata postapka kako najobemen i najzna~aen
del na sudskata postapka. Predmet na izu~uvawe na psihologijata na
krivi~nata postapka se psiholo{kite osnovi i manifestacii na kriminalitetot,
so osobeno vnimanie vrz razvojot na li~nosta i preminot
kon deloto; psihi~kite nastani i soodvetno so niv povedenija na u~esnicite
na krivi~nata postapka (obvinetiot, branitelot, svedocite,
ve{tacite, tolkuva~ite, zapisni~arite, sudiite, sudiite porotnici) i
razvojot na taa postapka kako celina; psihi~kite nastani pri prezemaweto
od strana na organite na vnatre{ni raboti na merkite {to ja so-
~inuvaat tn. pretkrivi~na postapka (psihologija na pretkrivi~nata
postapka; psiholo{kite pojavi kaj `rtvata na krivi~noto delo; psiho-
1987, str. 9.
19
A~imovi}, M. Psihologija su|enja, Savremena administracija, Beograd,
29

lo{kite pojavi kaj licata li{eni od sloboda (zatvorska psihologija)
i objasnuvawe na psiholo{kite poimi od krivi~noto zakonodavstvo
(krivi~nopravna psihologija: vina, svest, volja, umisla, nebre`nost,
odgovornost, opasna sostojba, namera, cel, motiv, naviki, sklonosti,
~uvstva, psiholo{ki problemi vo vrska so kaznata i nejzinata cel). 20
Uslovenosta me|u kriminologijata od edna, i sudskata psihologija
i psihologijata na krivi~nata postapka, od druga strana vo osnova
se sostoi vo zaemnata razmena na podatoci i nadopolnuvawe na soznanijata
za kriminalitetot kako povedenie koe otstapuva od o~ekuvawata,
izrazeni vo krivi~niot zakonik na opredelena op{testvena zaednica.
2.4.. Krivi~noto procesno pravo sudskata psihopatologija
Sudskata psihopatologijata e nauka za nenormalnata psiha i nenormalnite
psihi~ki pojavi. 21 Taa gi prou~uva du{evnite sostojbi i
osobeno bolnite du{evni sostojbi na storitelite na krivi~nite dela
koi stojat vo vrska so vr{eweto na opredeleni krivi~ni dela. Taa,
vsu{nost, se zanimava so prou~uvawe na du{evnoto zdravje za potrebite
na pravnata teorija i pravosudnata praktika.
Sudskata psihopatologija pridonesuva kon pravilno razbirawe
i objasnuvawe na oddelni krivi~ni dela i karakteristikite na nivnite
storiteli, a so nejzinite rezultati se koristi kriminologijata vo
prou~uvaweto na krivi~nite dela izvr{eni od strana na psihoti~ni i
psihi~ki rastroeni izvr{iteli. Kriminologijata gi koristi soznanijata
na sudskata psihopatologija pri prou~uvaweto na vlijanieto na
mentalnite bolesti, psihopatskite, nevroti~nite, oligofrenite i
drugi du{evni rastrojstva vrz kriminalnoto povedenie. Od druga strana
sudskata psihopatologija gi koristi soznanijata na kriminalnata
etiologija za objasnuvawe na opredeleni du{evni sostojbi kako masovna
pojava.
30
2.5. Krivi~noto procesno pravo i sudskata medicina
Sudskata medicina e posebna granka na medicinata ~ija osnovna
zada~a e da vr{i analiza i da utvrduva opredleni promeni {to nastanale
vo vrska so organizmot i telesnoto zdravje na o{teteniot so cel
da gi tolkuva za potrebite na krivi~nata i gra|anskata postapka.
Sudskata medicina pretstavuva sistem na medicinski soznanija
{to se koristat za re{avawe na krivi~iot predmet. Vo nejzini ramki
egzistiraat posebni nau~ni podra~ja: traumatologija koja gi izu~uva
20 Konstantinovi} - Vili}, Slobodanka i Nikoli~ - Ristanovi~, Vesna: Osnovi
kriminologije, Ni{, 1997. str. 65.
21
Jevti}, D. Sudska psihopatologija, Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb,
1966, str. 1.

povrdite i nasilnata smrt, nozologijata, koja se zanimava so prirodnite
zaboluvawa i prirodnata smrt i taratologijata, koja go izu~uva
raznite formi na invalidnost i smrtta {to nastanuva od niv.
Vo krivi~nata postapka sekoja od ovie oblasti pridonesuva za
re{avawe na medicinskite pra{awa {to se od zna~ewe za donesuvaweto
na kone~nata odluka vo krivi~niot predmet. Vo taa smisla i samiot
ZKP izre~no se proiznesuva za slu~aite vo koi e potrebna pomo{ od
strana na sudsko medicinski ve{tak. Takvi se na primer, slu~aite na
telesen pregled i obdukcija (~l. 251 i 244 ZKP), telesni povredi (249
ZKP) i truewe (~l. 248 ZKP).
2.6. Krivi~noto procesno pravo i kriminalnata politika
Krivi~noto procesno pravo se nao|a vo tesna povrzanost i so
kriminalnata politika. Taa povrzanost i ovde e opredelena od zaedni-
~kiot predmet na interes koj vo osnova se nabquduva od razli~ni aspekti.
Pra{aweto - kako treba da se postapuva so lu|eto koi gi povreduvaat
osnovnite pravila na zaedni~koto op{testveno `iveewe i so
toa gi o{tetuvaat ili gi zagrozuvaat poedincite ili ~ove{tvoto voop{to,
pretstavuva osnoven predmet na kriminalnata politika. 22 Nejzinata
osnovna zada~a e vrz osnova na opredeleni celi da se izgradi
efikasen sistem na preventivni i represivni sredstva za suzbivawe na
kriminalitetot. Osnovnite celi na taa borba na planot na op{tata,
posebnata i individualnata prevencija gi definira kriminalnata politika.
Vo taa smisla predlaga prezemawe na raznovidni op{testveni
merki i akcii od ekonomski, socijalen, vospiten, zdravstven, mentalnohigienski
i drug za{titen karakter. Od druga strana, celite {to
treba da se ostvarat vo oblasta na kaznenata politika so propi{uvawe,
izreknuvawe i izvr{uvawe na krivi~nite sankcii, na kriminalnata
politika ñ se dadeni od strana na materijalnoto i procesnoto krivi~no
pravo, kriminologijata i penologijata. Toa, me|utoa, ne zna~i
deka i samata kriminalna politika ne mo`e da sugerira merki so poinakva
generalnopreventivna i specijalnopreventivna naso~enost.
Naprotiv, mo`e slobodno da se ka`e deka toa e tokmu i nejzinata
osnovna zada~a. Vo toa se krie i osnovnata pri~ina zaradi koja ovaa
nauka treba da raspolaga so istra`uva~kite soznanija za registerot i
primenata, no i so soznanijata za efikasnosta ili neefikasnosta na
oddelni krivi~ni sankcii {to gi pru`a ili mo`e da gi pru`i krivi-
~noto materijalno i procesno pravo i penologijata.
3.
22
Roxin, C, Prilog novijem razvoju kriminalne politike, JRKKP, 1990/4, str.
31

32

G l a v a II
ISTORISKI OSVRT NA KRIVI^NATA POSTAPKA
Dokolku se napravi obid za posmatrawe na krivi~nata postapka
niz istorijata, taa vo osnova mo`e da se svede na eden od slednive tri
vida: 1. akuzatorna, 2 ikviziciona, i 3. me{ovita: inkvizitorno-akuzatorna
ili akuzatorno-ikviziciona postapka.
I. AKUZATORNA (STRANE^KA) KRIVI^NA POSTAPKA
1. Su{testvena karakteristika na akuzatornata krivi~na postapka
23 e deka zapo~nuva samo na inicijativa na ovlasten tu`itel i se
ostvaruva vo forma na spor na dve ramnopravni stranki pred sudot
{to go re{ava sporot. Kako stranki vo ovoj spor nastapuvaat ovlasteniot
tu`itel i obvinetiot.
2. Sporot, ili poto~no krivi~niot predmet, go poveduva ovlasetniot
tu`itel so tu`ba pred sudot. So taa tu`ba, bez koja ovlasteniot
tu`itel ne mo`e da ja povede postapkata, toj obvinuva konkretno lice
zaradi izvr{eno konkretno krivi~no delo i bara sudot da go kazni
obvinetiot.
Kako ovlasten tu`itel koj so svoja inicijativa (tu`ba) ja poveduva
krivi~nata postapka, vo razli~ni istoriski periodi i vo razli-
~ni vidovi na akuzatorna postapka nastapuvaat razli~ni subjekti. Vo
opredeleni periodi (vo srednovekovnata germanska postapka, na primer)
kako ovlasten tu`itel se smetalo liceto koe e povredeno, odnosno
o{teteno so krivi~noto delo. Toa e sistem na privatna tu`ba.
Nasproti toa, postoele periodi (na primer, vo rimskata krivi~na postapka
od vremeto na republikata), a toa e slu~aj i denes (na primer,
vo angliskata krivi~na postapka), koga kako ovlasteniot tu`itel mo-
`el, odnosno mo`e da se javi sekoj gra|anin (quivis ex populo). Toa e sistem
na popularna tu`ba. Vo ~istiot vid na akuzatornata postapka
javniot obvinitel kako dr`aven organ vo uloga na ovlasten tu`itel se
sre}ava mnogu retko.
23
Poimot akuzatorna postapka proizleguva od latinskiot zbor accusator
- accusatoris, koj zna~i obvinitel - obvinuva. Od akuzatornata postapka
treba da se razlikuva na~eloto na akuzatornost {to zna~i deka fukcijata na
goneweto vo krivi~nata postapka e oddelena od funkcijata na utvrduvaweto
na faktite i mu e doverena na poseben procesen subjekt - na tu`itelot.
33

Vo ~istata akuzatorna postapka ovlasteniot tu`itel e dol`en
da ja doka`e osnovanosta na svojata tu`ba, {to zna~i deka obvinetiot
go storil krivi~noto delo i deka postojat site drugi fakti vrz koi se
nadovrzuva kaznuvaweto na prestapnikot. Ottuka proizleguva deka vo
~istata akuzatorna krivi~na postapka ovlasteniot tu`itel vo na~elo
go podnesuva tovarot na doka`uvaweto (onus probandi) spored praviloto
ei icubit probatio qui dicit non qui negat (dokazite gi pribira onoj koj tvrdi,
a ne onoj koj negira). Dokolku ovlasteniot tu`itel ne uspee da go doka`e
toa {to e obvrzan da go doka`e, sudot e dol`en da go oslobodi
obvinetiot vo soglasnost so na~eloto: actore non probante reus absolvitur
(ako tu`itelot ne doka`e, obvinetiot se osloboduva).
Funkcijata koja ovlasteniot tu`itel ja vr{i vo akuzatornata
krivi~na postapka se narekuva funkcija na krivi~eno gonewe.
3. Drugata strana vo ~istata akuzatornata krivi~na postapka e
obvinetiot (liceto za koe ovlasteniot tu`itel tvrdi deka e storitel
na krivi~noto delo). Obvinetiot e stranka koja vo celost e ramnopravna
so ovlasteniot tu`itel. Toj vo postapkata ima edna edinstvena
dol`nost: da se vpu{ti vo postapkata {to e povedena protiv nego, {to
zna~i da dojde pred sudot i da odgovori na tu`bata. Negovata obvrska
da odgovori na tu`bata se sostoi samo vo davawe izjava so koja obvinenieto
go smeta za osnovano ili za neosnovano. Nadvor od toa, nitu
ovlasteniot tu`itel, ni sudot ne se ovlasteni da mu postavuvaat kakvi
i da e drugi pra{awa. Obvinetiot ima pravo pred sudot da dava kakvi i
da e izjavi, da ja priznae ili negira osnovanosta na obvinenieto, da se
brani duri i so mol~ewe i da se povikuva na kakvi i da e dokazi vo funkcija
na odbranata. 24 Vo sovremenata amerikanska i angliska postapka
od akuzatoren vid, koi ne go poznavaat ispituvaweto na obvinetiot,
postoi mo`nost obvinetiot samiot da se predlo`i sebesi za svedok
vo sopstveniot predmet i vo toj slu~aj mo`e da bide ispituvan
kako i sekoj drug svedok.
4. Vo akuzatornata krivi~na postapka funkcijata na sudot e
presuduvawe na sporot me|u strankite, odnosno donesuvawe odluka so
koja í se udovoluva na tu`bata i obvinetiot se oglasuva za vinoven i se
kaznuva, ili pak, se osloboduva od obvinenieto. Za sozdavawe na takva
odluka sudot mora da povede rasprava na koja }e se izvedat site predlo`eni
dokazi od strankite (doka`uvaweto e rabota na strankite a
ne na sudot). Pritoa, za akuzatornata krivi~na postapka osobeno e karakteristi~no
toa {to sudot vo nea ima objektivna polo`ba, {to zna-
~i deka toj ne mo`e po sopstvena inicijativa da ja zapo~ne postapkata,
24
Su{tinata na ovaa postapka najjasno ja izrazil Ciceron so zborovite:
dol`nost na tu`itelot e da gi doka`uva zlostorite, na branitelot da gi
negira i pobiva, svedokot treba da ka`e sî {to znae i {to ~ul, a pretsedatelot
na sudot sekogo od niv treba da go zadr`uva vo ramkite na nivnite zada~i.
Marina, P. op. cit. str. 42.
34

tuku samo po inicijativa na ovlasteniot tu`itel. Poradi zadr`uvaweto
na objektivniot stav na sudot, vo akuzatornata krivi~na postapka,
dokazite po pravilo gi izveduvaat strankite i niv vo tekot na raspravata
im e prepu{teno ispituvaweto na svedocite i ve{tacite. Od
praviloto deka dokazite gi iznesuvaat strankite a ne sudot, vo sovremenata
akuzatorna krivi~na postapka postoi isklu~ok vo taa smisla
{to toj, sepak, smee i po sopstvena inicijativa da gi izveduva onie dokazi
{to smeta deka se potrebni.
5. Na krajot, kako zna~ajni karakteristiki na akuzatornata
krivi~na postapka treba da se istaknat i negovata javnost - raspravata
se ostvaruva javno vo prisustvo na gra|anite, usmena rasprava na
strankite - usmeno iznesuvawe na site dokazi pred sudot, neposrednost
- neposredno iznesuvawe na dokazite, kako i negovata kontradiktornost
- site procesni dejstvija se ostvaruvaat vo prisustvo na dvete
straki vo sporot.
6. Od dosega navedenoto lesno proizleguva deka, za razlika od
ikvizicionata postapka kade {to inkvirentot, koj go vodi najva`niot
del na krivi~nata postapka i vo svoi race gi soedinuva site funkcii
na postapkata, vo akuzatornata postapka funkcijata na goneweto, odbranata
i sudeweto se me|usebno podeleni i sekoja od niv mu e doverena
na poseben procesen subjekt.
II. INKVIZICIONA KRIVI^NA POSTAPKA
1. Ikvizicionata postapka koja se javila najprvin vo italijanskite
gradovi vo XIII vek, a ottamu bila prifatena vo cela Evropa,
osven vo Anglija, se deli na dva dela: 1 0 istraga i, 2 0 sudewe.
1 0 Istragata ja sproveduva poseben istra`en organ koj vo periodot
na najgolemiot podem na ikvizicionata postapka se narekuval
inkvirent. Inkvirentot ja zapo~nuva istragata po soznavaweto deka
postoi verojatnost deka e storeno krivi~no delo koe ne e od malo zna-
~ewe. Na po~etokot toj go stava obvinetiot koj se narekuva inkvizit
vo istra`en zatvor koj vo site slu~ai e obligatoren. Vo tekot na samata
istraga toj go ispituva inkvizitot, svedocite i ve{tite lica so
cel da go rasvetli krivi~niot predmet vo mera {to mo`e da poslu`i
za donesuvawe na presudata. Inkvirentot samostojno odlu~uva za faktite
{to treba da se soberat i dokazite so koi tie }e se utvrdat. Isto
taka, samostojno gi sobira i izveduva ite dokazi. Pritoa e osobeno
zna~ajno deka vo ikvizicionata krivi~nata postapka va`ele posebni
dokazni pravila, odnosno inkvizicionoto pravo to~no propi{uvalo
kolku i kakvi dokazi se potrebni za osudata. Spored tie pravila, za
pote{ki krivi~ni dela osuditelna presuda mo`ela da se donese samo
ako inkvizitot priznael deka e vinoven. Po pravilo, ne mo`elo da se
35

dojde do osuda bez priznanie na obvinetiot. 25 Ottamu, inkvirentot po
sekoja cena nastojuval da izvle~e priznanie od inkvizitot, {to se
javuvalo kako dokaz na dokazite (pobatio probatissima) ili kralica na
dokazite (regina probationem). Za taa cel mu stoelo na raspolagawe
ma~eweto (tortura), kako legalno sredstvo za doznavawe na vistinata.
Dokolku inkvizitot vo istragata ne sakal dobrovolno da go priznae
deloto {to mu se stava na tovar, a vinata ne mu bila doka`ana barem
so dvajca svedoci kako o~evidci na nastanot, inkvirentot od sudot mo-
`el da pobara negovo podlo`uvawe na izma~uvawe. So drugi zborovi,
podlo`uvaweto na obvinetiot na izma~uvawe zaviselo od odluka na
sudskiot sovet.
Pismena, tajna i vo izveduvaweto na site dokazi podvedena na
zakostenti pravila, sudskata istraga e ma{ina koja mo`e da proizvede
vistina vo otsustvo na obvinetiot. A so samoto toa, iako vo striktnata
primena na pravoto nema potreba od toa, taa postapka nu`no se
stremi kon priznanie. I toa od dve pri~ini: najprvin ottamu {to priznanieto
pretstavuva tolku silen dokaz {to re~isi i nema potreba za
dodavawe na nekoi drugi dokazi, nitu za navleguvawe vo te{kata i neizvesna
kombinatorika na indiciite, priznanieto samo ako e dadeno
vo propi{anata forma re~isi go osloboduva tu`itelot od gri`ata da
gi pribere i drugite dokazi (vo sekoj slu~aj onie najte{kite). Natamu,
edinestveniot na~in na koj taa postapka mo`e da go izgubi seto ona
{to vo nea ima ednozna~en avtoritet i da stane vistinska pobeda nad
obvinetiot e zlostornikot na svoja smetka da go priznae svojot zlostor,
i zgora na toa samiot da go potpi{e ona {to istragata ve{to i
tainstveno go sostavila. Ne e sî vo toa, vele{e Ejro (Aureault), koj ni
najmalku ne gi saka{e tie postapki, lo{ite da bidat pravi~no kazneti.
Potrebno e, ako e mo`no, tia sami sebesi da se sudat i sebesi da se
osudat. Vo ramkite na pismenoto rekonstruirawe na zlostorot, zlostornikot
koj priznava ja igra ulogata na `iva vistina. Priznanieto,
akt na zlostorni~ko, odgovorno i zborlesto lice, e del so koj se nadopolnuva
pismenata i tajna istraga. Ottamu i proizleguva va`nosta
{to celata ovaa popstapka od inkvizicionen vid mu ja pridava na priznanieto.
26
Od navedenoto se gleda deka vo racete na inkvirentot se nao|ale
funkciite na goneweto (postapkata se poveduva po negova inicijativa)
i vodeweto na istragata. So ogled pak na toa {to na inkvizitot
mu bile ograni~eni ovlastuvawata na odbrana, od inkvirentot vo ovaa
postapka se o~ekuvalo deka vo tekot na istragata }e gi zastapuva i int-
25 Vo rimskata postapka va`elo praviloto deka na dobienoto priznanie
od obvinetiot treba da mu se pokloni celosna verba i deka zadol`itelno
vodi kon osuditelna presuda - conffesus pro judicatur habetur.
26
Foucault, M. Nadzor i kazna, ra|anje zatvora, Informator, Zagreb, 1994,
st. 37.
36

eresite na odbranata. Pokraj ovie dve funkcii, inkvirentot trebalo
da ja vr{i i funkcijata sobirawe na site potrebni dokazi za utvrduvawe
na faktite od koi zavisela krivi~nata odgovornost na inkvizitot.
Ottamu {to sr`ta na ovaa postapka ja so~inuva istragata, taa i se
narekuva istra`na ili (soglasno latinskiot poim: inquisitio - istraga)
ikviziciona postapka.
2 0 Sudewe. Site dejstvija vo istragata moral da bidat opi{ani
vo zapisnici {to pretstavuvale spisi (akti) na predmetot. Po zavr-
{uvaweto na istragata, vo koja inkvizitot imal pravo da ja iznese i
doka`e svojata nevinost, site spisi na predmetot inkvirentot gi dostavuval
do sudskiot sovet koj bil ovlasten da ja donese presudata. Toj
sud vo postapka, vo koja ni inkvirentot i inkvizitot, nitu svedocite i
ve{tacite nemale pravo da u~estvuvaat, donesuval presuda isklu~ivo
vrz osnova na dostavenite spisi. Za sudot ni{to ne postoelo ako ne
bilo notirano vo spisite spored poznatata izreka: "Quod non est in actis,
non est in mundo" (Toa {to ne postoi vo spisite, ne postoi ni vo realnosta).
Sudot mo`el da donese ne samo osuditelna i osloboditelna presuda,
tuku i presuda so koja inkvizitot se otpu{ta od sudewe (absolutio
ab instantia). Soglasno ovaa presuda, inkvizitot ne se proglasuva za
vinoven, nitu se osloboduva od obvinenieto, tuku sudot izrekuva deka
inkvizitot, iako postapkata protiv nego e zavr{ena bez osuditelna
presuda se pu{ta na sloboda zaradi nedostig na dokazi, sepak i natamu
ostanuva somnitelen deka go storil deloto. Na toj na~in, pravnata polo`ba
na otpu{teniot od sudewe bila izvonredno nesigurna, ottamu
{to protiv nego vo sekoe vreme mo`ela povtorno da se povede krivi~na
postapka. So drugi zborovi, inkvizitot ne mo`e da se brani so prigovorot
res judicata: deka negoviot predmet e ve}e pravosilno re{en.
2. Od navedenoto, kako osnovni karakteristiki na ikvizicionata
krivi~na postapka se izvlekuvaat deka vo nea ne postojat stranki
kako posebni procesni subjekti vo krivi~niot predmet, zatoa {to site
procesni funkcii se kumulirani vo racete na inkvirenot. Ottamu,
ovde ne mo`e da se zboruva za krivi~nopraven spor. Natamu, bitno e
deka ovde postoi pismenost na postapkata (ne postoi neposredna ocena
na dokazite). Isto taka, ikvizicionata postapka vo celost e tajna (na
procesnite dejstvija ne mo`e nikoj da prisustvuva osven licata koi
u~estvuvaat vo samoto dejstvie). Zna~ajno e i toa deka ovaa postapka ne
e kontradiktorna i deka vo nea ne postoi institutot porota, 27 tuku
funkcijata na presuduvawe ja vr{i samo profesionalen sudija. Site
27
Porotata vo rimskata akuzatorna postapka se sostoela od 450 porotnici,
od koi za sekoj konkreten slu~aj se izbirale od 32 do 75 lica. Porotnicite
glasale so pomo{ na posebni plo~ki obele`ani so bukvite C (condemno -
osuduvam), A (absolvo - osloboduvam) i NL (non liquet - nejasno). Zlatari} - Dama-
{ka, op. cit. str. 188.
37

ovie obele`ja pretstavuvaat nedostatok na ikvizicionata vo odnos na
akuzatornata krivi~na postapka.
Me|utoa, i pokraj golemiot broj nedostatoci na ovaa postapka,
za nea e zna~ajno voveduvaweto na na~eloto na oficielnost na krivi-
~noto gonewe bez koe ne mo`e da se zamisli sovremenata represivna
borba protiv kriminalitetot.
3. Osnovniot zaklu~ok e deka vo ovaa postapka e silno naglasena
tendencijata za efikasnost na postapkata i toa na smetka na tendencijata
na za{titata na li~nite prava i pravata na odbrana na obvinetiot
vo krivi~nata postapka. Takvata tendencija prejde vo eklatantno
kr{ewe na osnovnite prava na obvinetiot i dobi najmanifesten izraz
vo negovoto nemilosrdno izma~uvawe vo funkcija na dobivawe priznavawe
za krivi~nata odgovornost. A, "ottamu {to mo`nosta da se izdr-
`i torturata bez priznanie zavisi od telesnata konstitucija i cvrstinata
na nervite, a ne od vinata na obvinetiot, rezultatot od primenata
na ova drasti~no sredstvo niz brojni stoletija be{e toa {to mnogumina
bea te{ko izma~uvani i osudeni na smrt, dodeka mnogumina robusni
vinovnici ja izbegnale kaznata." 28
4. Inkvizicionata postapka vo teorijata ~esto pogre{no se narekuva
inkvizitorna postapka. Inkvizitornata e, vsu{nost, posebna
postapkata na katoli~kata crkva koja slu`ela za suzbivawe na eresot
(pogre{noto veruvawe, krivoverstvoto). Ovaa postapka od XIII vek ja
vodele tn. inkvizitorni eretni~ki op{tini (inquisitores heareticae pravitatis)
vo site zamji vo koi papata (podocna i drugi visoki crkovni
pretstavnici) gi pra}al inkvizitorite zaradi suzbivawe na eresot.
Inkvizitorite bile vonrdni papski sudii koi trebale da gi istisnat
biskupite kako redovni sudii vo slu~aite na suzbivawe na eresot.
Sudovite na inkvizitorite bea nadle`ni za suzbivawe na golem
broj negativni povedenija. Pokraj eresot vo po{iroka smisla, apostazijata
(odmetnuvawe, otpadni{tvo od crkvata) i {izmata (crkoven rascep),
inkvizitorite mnogu brzo ja pro{irile nadle`nosta i vrz vol{ebni{tvoto
i magijata. Spored svojata struktura i nivnite procesi
im pripa|aa na redovnite crkovni procesi od inkvizicionen vid na
krivi~na postapka. Tie me|utoa, se karakterizirale so odredeni otstapki
koi se sostoele vo bezobyirna primena na tortura zaradi dobivawe
na priznanie. Koga za obvinetiot }e konstatiralo deka se raboti
za nepopravliv eretnik (lice koe ne saka da se otka`e od eres, ili
lice koe po vtorpat e fateno vo eres), najte{kata kazna {to mo`el da
ja izre~e inkvizitorot bila do`ivotna temnica, no toga{ koga smetal
deka taa kazna ne e dovolna, mo`el obvinetiot da go predade na svetovnata
vlast, a toa zna~elo smrt so spaluvawe.
28
Bayer, V. op. cit, knjiga prva, str. 19.
38

III. ME[OVITA KRIVI^NA POSTAPKA
1. Me{ovitata krivi~na postapka ne pretstavuva ni{to drugo
tuku kombinacija na ikvizicionata i akuzatornata krivi~na postapka.
Vo literaturata se smeta deka prototip na sovremenite zakoni za krivi~na
postapka na evropskite kontinentalni zemji pretstavuva francuskiot
Zakonik za krivi~na istraga (Code d'instruction criminelle) od
1808 godina, koj so niza izmeni be{e vo sila vo Francija do 1959 godina.
Vo nego za prvpat dojde do izraz krivi~nata postapka od me{ovit
vid koja i denes se sre}ava vo re~isi site evropski dr`avi.
2. Me{ovitata krivi~an postapka pretstavuva sinteza na dvete
sprotivstaveni na~ela: inkvizitornoto i akuzatornoto na~elo. Toa
mo`e da se vidi ottamu {to sovremenata krivi~na postapka na evropskiot
kontinentalen prostor vo prv red se deli na: podgotvitelna postapka
(istraga) i glavna rasprava so donesuvawe i objavuvawe na presudata.
Me|u ovie dva osnovni dela e pomesten tret, preoden del - postapka
na obvinenie so eventualna kontrola na obvinenieto.
1 0 Podgotvitelnata postapka glavno e izgradena soglasno
istragata na ikvizicionata krivi~na postapka so toa {to od nea e
isklu~ena primenata na izma~uvaweto (tortura). Taa postapka zapo-
~nuva po inicijativa na dr`aven organ. Postapkata zna~i, po pravilo,
zapo~nuva po slu`bena dol`nost (ex officio, ex offo), bez ogled na toa
{to o{teteniot gra|anin go saka ili ne go saka negovoto zapo~nuvawe.
Tuka doa|a predvid na~eloto na oficielnost na krivi~nata postapka
{to se smeta za najgolemata pridobivka od ikvizicionata postapka.
Spored toa na~elo mora da postoi dr`aven organ koj po slu`bena dol`nost
ja poveduva postapkata, sekoga{ koga na koj i da e na~in doznal
deka verojatno e storeno krivi~no delo.
Me|utoa, za razlika od ikvizicionata postapka organot {to ja
dava inicijativata za zapo~nuvawe na podgotvitelnata postapka, vo najgolemiot
broj dr`avi ne e ovlasten samiot da ja vodi taa postapka.
Toa zna~i deka ovde e sprovedeno na~eloto na oddeluvawe na funkcijata
na goneweto, {to se sostoi vo postavuvawe na baraweto za po~etok
na podgotvitelnata postapka i zastapuvaweto na interesot na goneweto
za vreme na taa postapka, od funkcijata na utvrduvawe na dokazite
(funkcija na istra`uvawe), pa sekoja od tie funkcii im e doverena
na razli~ni dr`avni organi. Taka funcijata na goneweto ja vr{i dr`aven
ili javen obvinitel, a funkcijata na istraga, po pravilo, poseben
organ na sudot - istra`en sudija. Ova razdvojuvawe na funcijata na goneweto
od funkcijata na utvrduvawe na dokazite vo podgotvitelnata
postapka e element od akuzatorna priroda.
Osnova cel na podgotvitelnata postapka e sobirawe na dokazi
zardi ispituvawe na osnovanosta na somnenieto poradi preo|awe vo
natamo{nite procesni stadiumi, a dokolku takvi osnovi postojat, da
se soberat i obezbedat dokazi za natamo{niot tek na postapkata.
39

Podgotvitelnata postapka e tajna. Vo nea ne mo`at da prisustvuvaat
ne samo gra|anite {to nemaat vrska so konkretniot krivi~en
predmet, tuku vo mnogu zemji so vakva postapka, nitu site subjekti na
postapkata ne smeat da u~estvuvaat kaj oddelni dejstvija na podgotvitelnata
postapka. Taka na primer, vo mnogu zemji na raspitot na obvinetiot
vo podgotvitelnata postapka ne mo`at da prisustvuvaat negoviot
branitel nitu javniot, odnosno dr`avniot obvinitel (se razbira
dokolku takvoto ispituvawe vo pogotvitelnata postapka ne go vr{i
samiot javen obvinitel); obvinetiot, braniteltot nitu obvinitelot
ne mo`at da prisustvuvaat na ispituvaweto na svedok itn. 29 Isto taka,
vo ovaa faza vo mnogu evropski zemji vo razli~na mera se ograni~eni i
pravata na odbranata (osobeno na pravoto na obvinetiot da gi vidi
spisite na svojot predmet i pravoto bez kontrola da kontaktira so
svojot branitel). Ova ograni~uvawe, kako i na~eloto na tajnost, se
opravduva so potrebata za spr~uvawe na obvinetiot da ja izigra istragata
so zloupotreba na pravoto na odbrana. Me|utoa, vo podgotvitelnata
postapka na obvinetiot zadol`itelno mu se dava prilika da ja
iznese svojata odbrana koja sekoga{ se proveruva.
Kaj me{ovitata krivi~na postapka celta na podgotvitelnata
postapka e da se razjasni somnevaweto deka e izvr{eno krivi~noto
delo ottamu: a) da mo`e da se odlu~i dali vo konkretniot slu~aj opredeleno
lice }e bide obvineto pred sudot za odredeno krivi~no delo
ili postapkata }e se zapre i b) da se podgotvi materija za sudewe na
glavnata rasprava (sobirawe dokazi), dokolku dojde do takva rasprava.
2 0 Po zavr{uvaweto na podgotvitelnata postapka sleduva me|ustadium,
vo koj nadle`niot organ vrz osnova na materijalot {to e sobran
vo podgotvitelnata postapka, re{ava dali liceto, za koe postoi
osnovano somnenie deka e storitel na krivi~nioto delo, }e go obvini
i predade na sudot ili postapkata }e se zapre.
3 0 Fazata na glavna rasprava so donesuvawe i objavuvawe na presudata,
zapo~nuva toga{ koga liceto e obvineto i predadeno na sudot.
Vo ovoj stadium na me{ovita krivi~na postapka, vo pogolemiot broj
zemji doa|aat do podednakov izraz elementite od ikvizicionata i akuzatornata
postapka.
3. Nakratko, vo me{ovitata od akuzatornata postapka e zemena
podelbata na osnovnite funkcii me|u oddelnite procesni subjekti i
ramnopravnata polo`ba na strankite vo postapkata, a so toa i kontradiktornosta
i javnosta na pretresot. Od ikvizicionata postapka, pak,
e zemena prethodnata postapka (istragata) so nejzinata tajnost, pismenost
i nekontradiktornost. Najva`nite principi vrz koi se zasnova
me{ovitata postapka se: podelba na osnovnite funkcii na oddelni subjekti
i odvojuvawe na funkcijata na goneweto od funkcijata na isleduvaweto,
voveduvawe atheziona postapka (taka {to istiot sud odlu~u-
29
Bayer, V. op. cit. knjiga prva, str. 22.
40

va kako za krivi~noto delo i krivi~nata odgovornost na obvinetiot,
taka i za imotnopravnite pobaruvawa), dvostepenost na sudeweto, zbornost
na sudeweto, voveduvawe porota i pravo na odbrana. 30
IV. ANGLISKA KRIVI^NA POSTAPKA
1. Osnovna karakteristika na angliskata krivi~na postapka e
deka nikoga{ nemala ikviziciona forma, odnosno postojano bila akuzatorna.
Vo nea trite osnovni funkcii: goneweto, odbranata i presuduvaweto
se strogo opredeleni i dovereni na oddelni subjekti.
Postapkata se poveduva po barawe na tu`itelot koj mo`e da
bide sekoj gra|anin (actio popularis). Vo pratikata me|utoa, gra|anite
naj~esto podnesuvaat prijava do policijata koja go prezema goneweto.
Obvinetiot e stranka vo postapkata na kogo mu se zagarantirani
prezumcijata na nevinost, pravoto na mol~ewe predo~eno u{te na
prviot raspit, pravoto na materijalna i formalna odbrana bez kakvi i
da e ograni~uvawa i sl.
[to se odnesuva do sudot, toj e pasiven vo tekot na celata postapka,
taka {to celata aktivnost okolu predlagaweto i izveduvaweto
dokazi im e prepu{tena na strankite.
Natamo{ni karakteristiki na angliskata krivi~na postapka e
nejzinata javnost vo site fazi na postapkata, kontradiktornost i porota
sostavena od dvanaeset gra|ani koja se izjasnuva samo po pra{awata
za vinata preku slobodna ocenka na dokazite.
2. Vo angliskata postapka postojat dva vida krivi~ni postapki.
Prvata e redovna koja se prezema za pote{ki krivi~ni dela, a vtorata,
sumarna postapka za polesni dela. Redovnata postapka ima tri fazi:
podgotvitelna postapka, stavawe pod obvinenie i glaven pretres so donesuvawe
presuda.
Podgotvitelnata postapka zapo~nuva so podnesuvawe prijava od
koj i da e gra|anin do mirovniot sudija (justice of peace) koj odlu~uva za
toa dali ima osnov prijavenoto lice da se povika pred sudot, a vo
odredeni slu~ai da naredi i negovo pritvorawe. Samata podgotvitelna
postapka pred mirovniot sudija se poveduva so davawe izvestuvawe od
strana na tu`itelot. Potoa, tu`itelot gi povikuva i gi soslu{uva
svedocite vo potkrepa na obvinenieto so toa {to i obvinetiot go ima
pravoto za nivno soslu{uvawe. Potoa obvinetiot se pra{uva dali
saka da zboruva i da predlaga dokazi.
Stavaweto pod obvinenie se sostoi vo podigawe na obvinitelen
akt {to se dostavuva do nadle`niot sud. Sudot go ispituva obvinenieto
i odlu~uva dali ima osnov za odr`uvawe na glaven pretres i soglasno
so toa go prifa}a ili go otfrla obvinenieto.
30
Panta, M. op. cit. str. 45.
41

Glavniot pretres zapo~nuva so ~itawe na obvinenieto od strana
na zapisni~arot, po {to dobiva zbor obvinitelot koj gi soslu{uva
svedocite na obvinenieto. Najposle dobiva zbor odbranata koja isto
taka ima pravo da predlaga i izveduva dokazi. Pritoa, obvinetiot ne
se raspituva, me|utoa po svoja `elba mo`e da se pojavi kako svedok vo
sopstvena korist. Dokolku obvinetiot go priznae deloto za koe se
obvinuva, ne se izveduvaat dokazi, tuku se donesuva osuditelna presuda.
Po zavr{uvaweto na dokaznata postapka sudijata go rezimira nejziniot
tek, a potoa porotata ja donesuva svojata odluka (verdict) koja ima dejstvo
samo dokolku i sudijata ja prifati.
3. Protiv prvostepenata presuda e dopu{ten pravniot lek priziv
(apel) samo od strana na obvinitelot i toa ako presudata e osuditelna.
Vo isklu~itelni slu~ai e dopu{ten priziv i protiv vtorostepenata
presuda i toa samo po pravnite pra{awa koi se od va`nost za javniot
interes. Vo angliskata postapka ne postoi na~eloto zabrana na
reformatio in peius (prepravawe na polo{o).
42
V. MAKEDONSKA KRIVI^NA POSTAPKA
1. I na{ata krivi~na postapka ne pretstavuva ni{to drugo tuku
zbir na dejstvija na oddelni dr`avni organi (organite na vnatre{ni
raboti, javnoto obvinitelstvo i sudot) i drugite procesni u~esnici
koi se prezemaat koga }e se pojavi somnenie deka e storeno krivi~no
delo, so cel da se utvrdi storitelot na toa delo i vrz nego da se primeni
krivi~na sankcija izre~ena so sudska odluka.
Vo na{eto krivi~no procesno zakonodavstvo specifi~no e me-
|utoa toa {to postojat nekolku vida krivi~ni postapki. Toa e najprvin
slu~aj so redovnata ili op{ta postapka, {to se vodi so pridr`uvawe
kon site krivi~noprocesni na~ela i formalnosti {to gi propi{uva
ZKP. Pokraj toa postoi posebna - sumarna postapka.
Specifi~na postapka e predvidena i za maloletni lica i lica
koi krivi~noto delo go izvr{ile kako maloletnici, a vo vreme na sudeweto
ne navr{ile 21 godina od `ivotot.
Osven ovie pravi krivi~ni postapki, ili postapki vo vistinska
smisla na zborot, postojat i opredelen broj na tn. nepravi krivi~ni
postapki, ottamu {to vo niv voop{to ne se rasprava, ili samo
posredno se rasprava za krivi~nata odgovornost, pa spored toa nikoga{
ne mo`e da dojde do izrekuvawe na kazna, ili ottamu {to celta na
tie postapki e razli~na od celta na krivi~nata postapka, no sekoga{ e
vo vrska so izvr{enoto krivi~no delo. Vo niv spa|aat tn. posebni
krivi~ni postapki.
2. Tek na krivi~nata postapka pred osnovniot sud kako sud od
prv stepen. Tekot na krivi~nata postapka pred osnovniot sud kako sud
od prv stepen ima dva stadiumi (etapi): 1 0 prethodna (podgotvitelna)
postapka i 2 0 glavena krivi~na postapka. Sekoj od ovie stadiumi e po-

delen na pove}e fazi. Taka, tekot na prethodnata krivi~na postapka e
podelen na tri fazi: a) poveduvawe na krivi~nata postapka, b) istraga
i v) podigawe obvinenie. Glavnata krivi~na postapka isto taka e podelena
vo tri fazi: a) podgotvuvawe na glavniot pretres, b) glaven pretres
i v) donesuvawe presuda.
1 0 Prethodna krivi~na postapka. Prethodnata krivi~na postapka
pretstavuva stadium vo krivi~nata postapka {to se protega od
nejzinoto poveduvawe do stapuvaweto vo sila na obvinenieto. Vo ovoj
prostor doa|a do poveduvawe na krivi~nat postapka i rasvetluvawe na
krivi~noto delo i storitelot do stepen, {to so stapuvawe na pravna
sila na obvinenieto, koj ja ovozmo`uva natamo{na postapka, odnosno
nastapuvawe na stadiumot na glavniot pretres.
a) Poveduvawe na krivi~nata postapka. Poveduvaweto na krivi~nata
postapka se javuva kako faza na prthodnata krivi~na postapka
vo koja sudot po barawe za poveduvawe na istraga ili po predlog za podigawe
na neposredno obvinenie od strana na ovlasteniot tu`itel donesuva
odluka za osnovanosta ili neosnovanosta za poveduvawe na krivi~nata
postapka. Poveduvaweto na krivi~nata postapka vo slu~aj na
nejzina osnovanost doveduva do sproveduvawe istraga ili do podigawe
na neposredno obvinenie.
b) Istraga. Istragata e faza na prethodnata postapka za koja e
karakteristi~no pribirawe na dokazi i podatoci za krivi~niot predmet.
Do istraga doa|a koga postoi osnovano somnenie deka opredeleno
lice storilo konkretno krivi~no delo. Za sproveduvawe na istragata
odlu~uva sudot so re{enie. Nadle`nosta e podelena me|u istra`niot
sudija i sudskiot sovet, so toa {to istra`niot sudija donesuva re{enie
za sproveduvawe na istraga i gi prezema dejstvijata vo istragata, a
sudskiot sovet gi re{ava spornite pra{awa {to nastanuvaat vo istragata
i vo krajna linija rakovodi so istragata. Istra`nite dejstvija se
predvideni i regulirani so zakonot, a nejzina cel e sobirawe dokazi
zaradi donesuvawe odluka za podigawe na obvinenie ili zapirawe na
krivi~nata postapka.
v) Podigawe obvinenie. Postapkata na podigawe na obvinenie
se sostoi od samoto negovo podigawe i negovata kontrola. Do kontrola
na obvinenieto doa|a so posredstvo na prigovor protiv obvinenieto
od strana na obvinetiot ili negoviot branitel (~l. 259 ZKP), kako i
po barawe na pretsedatelot na sovetot pred koj treba da se odr`i glavniot
pretres (~l. 269 ZKP). So podigawe na obvieneieto se ovozmo`uva
natamo{niot tek na krivi~nata postapka, a so negovata kontrola se
ispituva osnovanosta na obvinenieto i se pru`a garancija na pravnata
sigurnost na gra|anite. Ovaa faza na krivi~nata postapka zavr{uva so
stapuvawe na pravna sila na obvinenieto ili so zapirawe na krivi~nata
postapka vo konkretniot krivi~en predmet.
2 0 Glavnata krivi~na postapka. Ovoj vtor stadium na krivi-
~nata postapka e posveten na utvrduvawe na vistinata vo krivi~iot
43

predmet i negovoto presuduvawe.
a) Podgotvuvawe na glavniot pretres. Vo ovaa faza na postapkata
pretsedatelot na sovetot zaka`uva glaven pretres (~l. 271
ZKP) i spored svoe nao|awe ili po predlog na strankite gi pribira
dokazite za glavniot pretres (~l. 274 ZKP). Vo slu~aj na otstapuvawe
od obvinenieto, pretstedatelot na sovetot donesuva re{enie za zapirawe
na krivi~nata postapka (~l. 278 ZKP).
b) Glaven pretres. Glavniot pretres e faza na glavnata krivi-
~na postapka vo koja krivi~noprocesnite stranki raspravaat za krivi-
~niot predmet vrz osnova na koja sudot donesuva presuda (~l. 339 st. 1
ZKP).
v) Donesuvawe presuda. Donesuvaweto na presudata go opfa}a
nejzinoto izrekuvawe i objavuvawe kako i pismenoto izrabotuvawe na
presudata i nejzinoto dostavuvawe.
Sudskiot sovet ja izrekuva presudata na tajno zasedanie (~l. 111
ZKP) po usmeno sovetuvawe i glasawe (~l. 109 ZKP). Presudata se objavuva
javno, so toa {to se mo`ni ograni~uvawa vo pogled na soop{tuvaweto
na nejzinoto obrazlo`enie ako vo tekot na glavniot pretres
bila isklu~ena javnosta (~l. 344 ZKP). Presudata se izrabotuva pismeno
i se izgotvuva vo rok od 15 dena po objavuvaweto, a vo slo`eni predmeti
po isklu~ok vo rok od 60 dena, koi rokovi ne mo`e da bidat pre-
~ekoreni (~l. 347 st. 1 ZKP).
3. [to se odnesuva do tekot na krivi~nata postapka po pravnite
lekovi i ovde ja sre}avame podelbata na 1 0 prethodna krivi~na
postapka i, 2 0 glavna postapka.
Za krivi~nata postapka po pravni lekovi e karakteristi~no
toa {to do nea se doa|a samo toga{ koga od strana na ovlasteni lica e
vlo`en praven lek. Pritoa, treba vedna{ da se ima predvid razlikata
pome|u postapka po redovni pravni lekovi i postapka po vonredni pravni
lekovi.
1 0 Tekot na postapkata po redoven praven lek (`alba na presuda
od strana na sud od prv stepen) kako {to vidovme se deli na dva stadiumi:
podgotvitelna krivi~na postapka i glavna krivi~na postapka.
a) Podgotvitelnata postapka vo prvata faza se ostvaruva pred
sudot od prv stepen, a vo vtorata pred sudot po pravniot lek i ima za
zada~a da se ispita blagovremenosta i dozvolenosta na `albata, kako i
da se podgotvi krivi~niot predmet za glavnata postapka.
b) Vo tekot na glavnata postapka se razlikuvaat: fazata na
raspravawe za krivi~niot predmet na sednica ili na glaven pretres na
sudot po pravniot lek i faza na donesuvawe na kone~nata sudska
odluka po konkretniot predmet.
2 0 [to se odneuva na tekot na krivi~nite postapki po vonredni
pravni lekovi na ova mesto se ~ini, dovolno e da se ka`e deka kaj niv
stoi razlikuvaweto na stadium na podgotvitelna postapka i stadium
na glavna krivi~na postapka, koi glavno gi imaat istite zada~i kako i
44

soodvetnite stadiumi na postapkata po redovni pravni lekovi.
Celta na postapkata po pravni lekovi e kontrola od strana na
povisokiot sud na zakonitosta i pravilnosta na presudata {to se napa|a
i eventualno ispravawe na gre{kite i zabludite storeni od
prvostepeniot, odnosno vtorostepeniot sud. So ovaa postapka se postignuva
i obezbeduvawe ednoobraznost vo primenata na zakonite.
4. Me|useben odnos na stadiumite vo krivi~nata postapka.
Ostvaruvaweto na krajnata cel na krivi~nata postapka (nikoj nevin da
ne bide osuden, a na vinovnikot da mu se izre~e krivi~na sankcija) se
ostvaruva sukcesnivno (postapno) preku posebnite, to~no opredeleni
celi, vrzani za sekoj od oddelnite stadiumi i fazi vo postapkata.
Ottamu, me|u site stadiumi i fazi na postapkata postoi zaemna povranost
i uslovenost {to najdobro se ogleda vo toa {to ako prethodniot
stadium ne ja ispolni svojata cel, po pravilo, postapkata ne mo`e da
premine vo naredniot stadium. Od kvalitetot na prethodniot stadium,
isto taka, zavisi kvalitetot i uspehot na podocne`nite stadiumi, a so
toa i na krivi~nata postapka vo celost. Pritoa, upotrebeniot izraz,
po pravilo, zna~i deka krivi~nata postapka sekoga{ ne mora da pomine
niz site stadiumi, tuku deka se raboti za stadiumi niz koi sekoj
krivi~nopraven predmet mo`e, no ne mora, da se razviva, {to zavisi od
prirodata na krivi~noto delo, kako i od dispozicijata i aktivnosta na
krivi~noprocesnite stranki.
5. Pokraj op{tata - redovna krivi~na postapka vo makedonskoto
krivi~noprocesno pravo se prisutni i odredeni posebni krivi~ni
postapki. Stanuva zbor za slednive postapki:
1 0 Skratena (sumarna) krivi~na postapka pred osnovniot sud.
2 0 Donesuvawe presuda bez odr`uvawe na glaven pretres
3 0 Izrekuvawe na alternativni merki
4 0 Krivi~na postapka sprema maloletnici.
5 0 Postapka protiv pravno lice
6 0 Postapka za primena na merkite na bezbednost od medicinska
priroda.
7 0 Postapka za primena na merkata na bezbednost odzemawe predmeti
i na krivi~nopravnata merka odzemawe imotna korist
8 0 Postapka za bri{ewe na osudata ili prestanuvawe na merkite
na bezbednost i na pravnite posledici od osudata.
9 0 Postapka za nadomest na {teta, za rehabilitacija i za ostvaruvawe
na drugite prava na lica neopravdano osudeni i neosnovano li-
{eni od sloboda.
Posebnite krivi~ni postapki imaat opredeleni razliki i specifi~nosti
vo odnos na op{tata krivi~na postapka, no i izvesni sli~nosti
so nea.
Pokraj niv postojat i odreden broj pomo{ni krivi~ni postapki
koi imaat posebna struktura. Toa e slu~aj so:
45

1 0 postapkata za pru`awe na me|unarodna krivi~nopravna pomo{,
2 0 postapkata za predavawe (ekstradicija) na obvineti i osudeni
lica i,
3 0 postapkata za izdavawe poternica.
Posebnite krivi~ni postapki pridonesuvaat za re{avawe na
opredeleni procesni pra{awa od ~ie pravno re{avawe zavisi uspe{-
noto sproveduvawe i zavr{uvawe na krivi~nata postapka vo konkreten
krivi~en predmet.
6. Upatuvawe na kone~nata sudska odluka na izvr{uvawe.
Izvr{uvaweto na kone~nata sudska odluka vo krivi~niot predmet pretstavuva
predmet na pravoto za izvr{uvawe na sankciite {to se javuva
kako samostojna granka na krivi~noto zakonodavstvo i kako posebna
nau~na disciplina - penologija. Me|utoa, samoto upatuvawe na kone~nata
sudska odluka na izvr{uvawe e sostaven del na krivi~noto procesno
pravo. Do upatuvawe na krivi~nta presuda na izvr{uvawe doa|a
koga taa }e stane pravosilna i izvr{na, {to }e re~e koga se iskoristeni
redovnite pravni lekovi i koga nema zakonski pre~ki za nejzinoto
izvr{uvawe. Isku~itelno, koga sudot izrekol kazna zatvor i dokolku
obvinetiot koj se nao|a vo pritvor toa svoevolno go bara, presudata
mo`e da se upati na izvr{uvawe i pred nejzinata pravosilnost.
46

G l a v a III
IZVORI I VA@EWE NA KRIVI^NATA POSTAPKA
I. IZVORI NA KRIVI^NATA POSTAPKA
So ogled na brojnosta na izvorite na krivi~nata postapka vo
krivi~no procesnoto pravo se vr{i nivna klasifikacija koja ja ovozmo`uva
nivnata preglednost. Vo takvata klasifikacija naj~esto se pomesteni
podelbite na: glavni i sporedni, op{ti i posebni i osnovni i
dopolnitelni izvori.
1. VNATRE[NI PROPISI KAKO IZVOR NA KRIVI^NATA
POSTAPKA
Vnatre{nite propisi kako izvori na krivi~nata postapka vo
osnova mo`at da se podelat na: 1 0 Ustavot kako izvor na krivi~nata
postapka i 2 0 zakonski propisi kako izvori na na krivi~nata postapka.
1 0 Ustavot na Republika Makedonija od 17. XI 1991 godina, (SV
RM, 52/1991) sodr`i golem broj propisi koi direktno ili indirektno
se odnesuvaat na podra~jeto na krivi~nata postapka i gi ureduvaat
organite {to deluvaat vo taa postapka. Kako primer na takvi propisi
mo`at da se navedat ~l. 11 st. 2, 12 st. 1-4, 13 st. 1, 14 st. 2, 50, Amandman
XXI (so koj e zamenet ~l. 15) i Amandmanite XXV-XXX (so koi se
zameneti del od ~l. 98-107) od Ustavot, na koi }e se zadr`ime koga }e
stane zbor za procesnite na~ela i ustanovi na koi tie se odnesuvaat.
Na ova mesto e bitno da se istakne deka vo niv se sodr`ani su{testveni
odredbi koi imaat principielno politi~ko zna~ewe za krivi~nata
postapka i krivi~noto procesno pravo voop{to.
Ustavnite odredbi vo makedonskoto pravo go re{avaat i odnosot
me|u vnatre{nite i nadvore{nite izvori na pravoto. Imeno, spored
Ustavot na Republika Makedonija, me|unarodnite dogovori {to se
ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot se del od vnatre{niiot praven
poredok i ne mo`at da se menuvaat so zakon (~l 118), a sudovite sudat
vrz osnova na Ustavot i zakonite i ma|unarodnite dogovori ratifikuvani
vo soglasnost so Ustavot (~l. 98). Od citiranite ustavni odredbi
proizleguva: 1. deka ratifikuvanite me|unarodni dogovori neposredno
se primenuvaat i, 2. deka vo slu~aj na kolizija me|u me|unaroden dogovor
i zakon primat ima prviot.
2 0 Me|u zakonskite izvori na krivi~nata postapka sekako deka
se najva`ni Zakonot za krivi~nata postapka (Kratenka ZKP), ("SV
47

RM," 15/1997, 44/1992, 74/ 2004, 15/2005-pre~isten tekst, 83/2008, 67/2009)
(U. br. 234/ 1997, U. br. 36/1998, U. br. 160/1998, U. br. 209/1998, U. br.
211/1998, U. br. 212/1998, U. br. 2/2003, U. br. 11/2003, U. br. 144/2003, U.
br. 51/2004, U. br. 34/ 2005, U. br. 200/2006, U. br. 153/2007, U. br.
254/2007, U. br. 62/2008, U. br. 63/2008, U. br. 64/2008, U. br. 90/ 2008), 31 i
Zakonot za maloletni~ka pravda (Kratenka ZMP), ("SV RM," 87/2007,
103/2008, 161/2008).
Zakonot za krivi~nata postapka koj e donesen na 26. III 1997 godina,
pretstavuva glaven, op{t i osnoven izvor na krivi~nata postapka.
Ottamu proizleguva deka krivi~nata postapka e zakonska postapka,
odnosno deka kako nejzin osnoven izvor se smetaat zakonskite odredbi
doneseni do nadle`niot zakonodaven organ. So drugi zborovi, izvor na
krivi~nata postapka e zakonot. Zakonot za krivi~nata postapka vleze
vo sila na 12. IV 1997 godina.
3 0 Sporedni, posebni ili dopolnitelni zakonski izvori na
krivi~nata postapka se:
- Krivi~niot zakonik - (kratenka KZ), ("SV RM," 37/1996, 80/
1999, 4/2002, 43/2003, 19/2004, 81/2005, 60/2006, 73/2006, 7/2008, 139/2008,
114/2209). (U. br. 192/1996, U. br. 133/1999, U. br. 210/2001, U. br. 2062003,
U. br. 89/2004, U. br. 155/2004, U. br. 228/2005, U. br. 138/2007, U. br. 10/
2008, U. br. 28/2008, U. br. 40/ 2009).
- Zakonot za izvr{uvawe na sankciite - (kratenka ZIS), (SV
RM," 2/2006) (U. br. 9/2006, 168/2006).
- Zakonot za sudovite - (kratenka ZS), ("SV RM," 58/2006, ) (U.
br. 100/2006, U. br. 162/2006, U. br. 66/2007, U. br. 110/2007, U. br. 256/
2007, U. br. 74/2008, U. br. 104/2008, U. br. 124/2008, U. br. 98/2008, U. br.
73/2009, U. br. 246/2008, U. br. 247/2008).
- Zakon za sudskiot buxet (Kratenka ZSB), ("SV RM," 60/2003,
37/2006, 103/2008)
- Zakonot za platite na sudiite (kratenka ZPS), ("SV RM,"
110/2007, 103/2008, 161/2008).
- Zakon za sudska slu`ba (kratenka ZSS), ("SV RM," 98/2008,
161/2008, 6/2009) (U. br. 173/2008).
- Zakonot za javnoto obvinitelstvoto - (kratenka ZJO), ("SV
RM," 150/2007, 111/2008) (U. br. 124/2008, U. br. 124/2008, U. br. 88/2008,
U. br. 64/2009).
- Zakon za Sovetot na javni obviniteli na Republika Makedonija
(kratenka ZSJO), (SV RM," 150/2007).
- Zakon za platite na ~lenovite na Sovetot na javnite obviniteli
na Republika Makedonija (ZPSJO), ("SV RM," 139/2009)
31
Vo prvata zagrada se pomesteni broevite na slu`benite vesnici vo
koi e objaven zakonot, a vo vtorata zagrada se dadeni broevite na "odlukite"
doneseni od strana na Ustavniot sud na Republika Makedonija po podnesenata
inicijativa so koja se osporuval (vo celina ili vo del) navedeniot zakon.
48

- Zakonot za vnatre{ni raboti - (kratenka ZVR), ("SV RM,"
92/2009).
- Zakon za policija (Kratenka ZP) ("SV RM," 114/2006, 6/2009)
(U. br. 211/2006, U. br. 214/2007, U. br. 81/2008).
- Zakon za finansiskata policija (Kratenka ZFP), ("SV RM,"
55/2007) (U. br. 127/2007, U. br. 151/2007)
- Zakonot za advokaturata - (kratenka ZA), ("SV RM," 59/ 2002,
60/2006, 29/2007, 106/2008) (U. br. 56/1996, U. br. 134/2002, U. br. 173/2002,
U. br. 16/2003, U. br. 121/ 2003, U. br. 191/2006, U. br. 13/2007, U. br. 31/
2007, U. br. 78/2007, U. br. 87/2007, U. br. 87/2008, U. br. 163/2008, U. br.
208/2008, U. br. 163/2008).
- Zakonot za za{tita na svedoci - (kratenka ZZS), ("SV RM,"
38/2005).
- Zakonot za pomuluvawe - (kratenka ZP), ("SV RM," 20/1993, 12/
2009) (U. br. 144/1999).
- Zakon za sledewe na komunikaciite - (kratenka ZSK), ("SV
RM," 121/2006, 110/ 2008, 4/2009-pre~isten tekst).
- Zakon za Akademija za obuka na sudii i javni obviniteli (kratenka
ZAOS), (SV RM," 13/2006).
- Zakon za za{tita na li~ni podatoci (Kratenka ZZLP), ("SV
RM," 12/1994, 4/2002, 124/2008 - ispravka,) (U. br. 189/2002)
- Zakon za sudskiot sovet na Republika Makedonija (Kratenka
ZSS) ("SV RM," 60/2006).
- Zakon za platite ma ~lenovite na Sudskiot sovet na Republika
Makedonija (Kratenka ZP^SS). ("SV RM," 139/2009)
- Zakon za carinskata uprava (Kratenka ZCU) ("SV RM," 46/
2004, 81/2005, 107/ 2007, 103/2008, 64/2009, 105/2009) (U. br. 76/2005)
2. ME\UNARODNI DOGOVORI KAKO IZVOR NA KRIVI^NATA
POSTAPKA
1. Republika Makedonija ima potpi{ano i ratifikuvano brojni
me|unarodni konvencii (dogovori) od koi, me|u drugoto, za nea proizleguvaat
konkretni obvrski za zakonsko ureduvawe na golem broj pra-
{awa od podra~jeto na krivi~noto procesno pravo. Imeno, so Ustavniot
zakon za sproveduvawe na Ustavot od 1991 godina, Republika Makedonija
go prezema ~lenstvoto na porane{nata SFRJ vo me|unarodnite
organi, organizacii i zaednici (~l. 3) i pravata i obvrskite nastanati
od sodavaweto na SFRJ (~l. 4) i gi prezema kako republi~ki postojnite
sojuzni propisi, {to }e re~e i zakonite za ratifikacija na me|unarodnite
dogovori (~l. 5). Osven toa, Sobranieto na Republika Makedonija
vo 1993 godina donese i ~etiri mo{ne zna~ajni akti {to se
odnesuvaat na oblasta na Me|unarodnoto krivi~no pravo voop{to i
krivi~noto procesno pravo posebno. Stanuva zbor za:
49

1 0 Odlukata za pristapuvawe na Republika Makedonija kon @enevskite
konvencii i protokoli (SV RM 48/1993), so koja se prezemeni:
- Konvencijata za postapuvawe so voenite zarobenici od 1949
(SL SFRJ, 24/19950),
- Konvencijata za za{tita na gra|anskite lica za vreme na vojna
(SL SFRJ, 24/19950),
- Konvencijata za podobruvawe na polo`bata na ranetite i bolnite
vo vooru`enite sili za vreme na vojna (SL SFRJ, 24/19950),
- Konvencijata za podobruvawe na polo`bata na ranetite i bolnite
i na brodolomnicite vo vooru`enite sili na more (SL SFRJ,
24/19950),
- Dopolnitelnite protokoli kon @enevskite konvencii 1 i 2
od 1977 (SL. SFRJ, 16/1978),
2 0 Odlukata za pristapuvawe na Republika Makedonija kon Vienskite
konvencii i protokoli (SV RM 48/1993), so koja se prezemeni:
- Konvencijata za privilegiite i imunitetite na ON od 13. II
1946 (SL SFRJ, 20/1950),
- Vienskata kovencija za diplomatskite odnosi od 18. IV 1961
(SL SFRJ, 2/1964),
- Vienskata konvencija za konzularni odnosi od 24. IV 1963 (SL
SFRJ, 5/1966),
3 0 Odlukata za pristapuvawe na Republika Makedonija kon
odreden broj konvencii na Sovetot na Evropa (SV RM, 57/1993):
- Evropskata konvencija za nadzor nad uslovno osudeni ili
uslovno oslobodeni lica od 1964,
- Evropskata konvencija za me|unarodnite posledici na odzemaweto
na pravoto na upravuvawe so motorni vozila.
4 0 Odlukata za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me-
|unarodnopravnite dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi
doneseni od ON (SV RM, 57/1993), so koja se prezemeni:
- Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948 -
kratenka UDP^,
- Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava od
1966 (SL SFRJ 7/1971),
- Konvencija za spre~uvawe i kaznuvawe na zlostorstvoto na genocid
od 1948 (SL SFRJ, 2/1950 i 56/1950),
- Konvencija za nezastaruvawe na voenite zlostorstva i zlostorstvata
protiv ~ove~nosta od 1968 (SL SFRJ, 50/1970),
- Me|unarodna konvencija za spre~uvawe i kaznuvawe na zlostorstvoto
na aparhejd od 1973 (SL SFRJ, 14/1975),
- Konvencija protiv ropstvoto od 1926 so dopolnitelnite protokoli
od 1953 (SL SFRJ, 4/1956),
- Dopolnitelna konvencija za ukinuvawe na ropstvoto, trgovijata
so robovi i ustanovite i praktikata ednakvi na ropstvoto od 1956
(SL SFRJ, 7/1958),
50

- Konvencijata za spre~uvawe na trgovija so lica i eksploatacija
na drugi od 1950 (SL SFRJ, 2/1951),
- Konvencijata za pravnata polo`ba na begalcite do 1951 (SL
SFRJ, 7/1960, 7/1961 i 1/1963),
- Protokol za pravanata polo`ba na begalcite od 1967 (SL
SFRJ 15/1967),
- Me|unarodna konvencija za ukinuvawe na site oblici na rasna
diskriminacija od 1965 (SL SFRJ, 6/1967 i 31/1967),
- Konvencija za ukinuvawe na site oblici na diskriminacija na
`enite od 1979 (SL SFRJ, 11/1981),
- Me|unaroden pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturnite
prava od 1966 - kartenka MPSKEP (SL SFRJ, 7/1971),
- Me|unarodna konvencija za spre~uvawe na trgovijata so `eni
i deca od 1921 i Protokolot od 1947 (SL SFRJ, 41/1950),
5 0 Osven navedenite, postojat i niza drugi konvencii koi ja
obvrzuvaat Republika Makedonija, opredeleni pra{awa da gi re{i vo
svoeto krivi~noto zakonodavstvo. Me|u niv mo`at da se pomestat:
- Konvencijata za krivi~nite dela i nekoi drugi akti izvr{eni
vo vozduhoplovi (potpi{ana vo Tokio, 14. IX 1963), ratifikuvana so
zakon od 23. X 1970 ("SL SFRJ," 47/1970)
- Konvencija za suzbivawe nezakoniti akti naso~eni protiv sigurnosta
na civilnoto vozduhoplovstvo (potpi{ana vo Montreal, 23.
IX 1971), ratifikuvana so zakon od 29. VI 1972 ("SL SFRJ," 33/1972)
- Konvencija za suzbivawe na nezakonito grabnuvawe na vozduhoplovi
(popti{ana vo Hag, 16. XII 1970), ratifikuvana so zakon od 29.
VI 1972) ("SL SFRJ," 33/1972)
- Konvencija za spre~uvawe i kaznuvawe krivi~ni dela protiv
lica pod me|unarodna za{tita vklu~itelno i na diplomatskite agenti
(prifatena vo Wujork, 14. XII 1973), ratifikuvana so zakon od 25. XI
1976, (SL SFRJ," 54/1976).
6 0 Vo 1997 e ratifikuvana Evropskata konvencija za osnovnite
~ovekovi prava i slobodi - kratenka EKP^ (SV RM, 11/1977).
7 0 Vo 1999 (SV RM 32/1999) se ratifikuvani slednite me|unarodni
konvencii:
- Evropskata konvencija za me|usebna pravna pomo{ vo krivi-
~nata materija so Dopolnitelen protokol. (str. 1-32). Vtoriot dopolnitelen
protokol na Evropskata konvencija za me|usebna pravna pomo{
vo krivi~nite predmeti ETS 182 (Second Additional Protocol to the
European Convention on Mutual Assistance in Criminal Matters) e od 8. 11. 2001
("SV RM," 44/2003)
- Evropskata konvencija za ekstradicija so Dopolnitelen protokol
i Vtor dopolnitelen protokol. (str. 32-69)
- Evropskata konvencija za transfer na osudenite lica so Dopolnitelen
protokol i (str. 80-97)
- Me|unarodnata konvencija za ukinuvawe na site formi na ra-
51

sna diskriminacija
- Kaznenata konvencija za korupcija. (str. 110-128)
8 0 Vo 2002 os strana na Republika Makedonija e ratifikuvan
Rimski statut na Me|unarodniot Krivi~en sud (Rome Statute on International
Criminal Court). Rim, 17. 07. 1998, Ratifikuvan na 30. 01. 2002 ("SV
RM," 12/2002).
9 Vo 2004 e ratifikuvana Konvencija protiv transnacionalniot
organiziran kriminal (The United Nationa Convention Against Transnational
Organized Crime). Usvoena na 15. 11. 2000, Wujork. Ratifikuvana
na 28. 09. 2004 ("SV RM," 70/2004)
2. Na ova mesto treba da se navedat i site dogovori za me|unarodna
pravna pomo{ i ekstradicija {to Republika Makedonija gi prezela
od porane{na SFRJ ili dosega gi sklu~ila so odredeni dr`avi po
nejzinoto osamostojuvawe. Stanuva zbor za dogovorite sklu~eni so:
1 0 Albanija
- Dogovor me|u Makedonskata vlada i Albanskata vlada za ekstradicija
od 15 januari 1998, (ratifikuvan so zakon na 25 mart 1998,
"SV RM" - Me|unarodni dogovori, 16/1998, vlegol vo sila na 10 april
1998)
- Dogovor me|u Makedonskata vlada i Albanskata vlada za pravna
pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od 15 januari 1998,
(ratifikuvan so zakon na 25 mart 1998, "SV RM" - Me|unarodni dogovori,
16/1998, vlegol vo sila na 10 april 1998)
- Dogovor me|u Makedonskata vlada i Albanskata vlada za me|usebno
izvr{uvawe na sudskite odluki vo krivi~nite predmeti od 15 januari
1998, (ratifikuvan so zakon na 25 mart 1998, "SV RM" - Me|unarodni
dogovori, 16/1998, vlegol vo sila na 10 april 1998)
- Konvencija za naseluvawe i za konzularnata slu`ba me|u Kralstvoto
SHS i Arbanskata Republika od 26 juni 1926. ("Slu`ben
list," 117/1929)
2 0 Avstrija
- Dogovor me|u SFRJ i Republika Avstrija za ekstradicija od 1
fevruari 1982, ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 2/1983,
vlegol vo sila na 1 januari 1984)
- Dogovor me|u SFRJ i Republika Avstrija za pravna pomo{ vo
krivi~nite predmeti od 1 februari 1982, (ratifikuvan so zakon od 16
fevruari 1983, "Slu`ben list SFRJ"- Me|unarodni dogovori, 2/1983,
vlegol vo sila na 1 januari 1984)
- Dogovor me|u SFRJ i Republika Avstrija za me|usebno izvr-
{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti od 1 fevruari 1982,
("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori 6/1983, vlegol vo sila
na 1 januari 1984)
- Konzularen dogovor i zavr{en protokol so Avstrija (potpi-
{an vo Beograd na 18 mart 1960, vlegol vo sila na 26 septemvri 1968)
3 0 Al`ir
52

- Dogovor za pravna pomo{ vo gra|anski i krivi~ni predmeti
me|u SFRJ i Demokratska Narodna Republika Al`ir od 31 mart 1982,
(ratifikuvan so zakon od 16 fevruari 1983, "Slu`ben list SFRJ" -
Me|unarodni dogovori, 2/1983, ispravki 10/1984, vlegol vo sila 20 dekemvri
1984). Sodr`i propisi za "mala" megunarodna krivi~nopravna
pomo{ (~l. 1-6, 11-19 i 27-30) i ekstradicija (~l. 31-50).
4 0 Belgija
- Konvencija za ekstradicija i pravna pomo{ vo krivi~nite
predmeti me|u SFRJ i Kralstvoto Belgija od 4 juni 1971 (ratifikuvan
so uredba od 15 mart 1972, "Slu`ben list SFRJ"- Me|unarodni dogovori,
9/1973, vlegol vo sila na 1 noemvri 1973). Sodr`i propisi za ekstradicija
(~l. 1-23) i "mala" megunarodna krivi~nopravna pomo{ (~l.
24-36)
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Kralstvoto Belgija od 30
dekemvri 1969, (ratifikuvana so uredba na 30 dekemvri 1969, "Slu`ben
list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 49/1974, vlegla vo sila na 5 januari
1974)
5 0 Bolivija
- Konzularna konvencija me|u FNRJ i Republika Bolivija od 21
maj 1962, ("Slu`ben list FNRJ", - Megunarodni dogovori, 11/1963)
6 0 Bosna i Hercegovina
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Bosna i Hercegovina za
pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti. Skopje, 13. 09.
2005. Ratifikuvana na 17. 01. 2006, ("SV RM," 10/2006).
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Bosna i Hercegovina za
ekstradicija, Sarajevo, 27. 01. 2006, Ratifikuvan na 28. 04. 2006 ("SV
RM," 59/2006).
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Bosna i Hercegovina za
me|usebno izvr{uvawe na sudskite odluki vo krivi~nite predmeti,
Sarajevo, 27. 01. 2006, Ratifikuvan na 28. 04. 2006 ("SV RM," 59/2006).
7 0 Bugarija
- Dogovor me|u FNRJ i NR Bugarija za zaemna pravna pomo{ od
23 mart 1956 (ratifikuvan so uredba od 25 dekemvri 1956, (ratifikuvan
so uredba na 25 noemvri 1956 "Slu`ben list FNRJ" - Me|unarodni
dogovori, 1/1957, vlegol vo sila na 1 januari 1957). Sodr`i odredbi za
"mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 6-18 i 54-65) i ekstradicija
(~l. 66-86).
- Konzularna konvencija me|u FNRJ i Bugarija od 21 mart 1963,
(vlegla vo sila na 21 fevruari 1964)
8 0 Velika Britanija
- Dogovor za zaemno predavawe na vinovnici me|u Srbija i Velika
Britanija od 23 noemvri - 6 dekemvri 1900, (ratifikuvana so zakon
od 25 januari 1901, "Srpske novine", 35/1901, vlegol vo sila na 23
fevruari 1901)
53

- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Obedinetoto Kralstvo
Velika Britanija i Severna Irska od 21 april 1965, ("Slu`ben list
SFRJ," Me|unarodni dogovori, 10/1966)
9 0 Germanija
- Dogovor me|u SFRJ i SR Germanija za ekstradicija od 26 noemvri
1970, (ratifikuvan so uredba od 30 dekemvri 1970, "SL SFRJ,"
Me|unarodni dogovori, 17/1976, vlegol vo sila na 17 noemvri 1975)
- Dogovor me|u SFRJ i SR Germanija za pravna pomo{ vo krivi-
~nite predmeti od 1 oktomvri 1971, (ratifikuvan so zakon od 29 juni
1972, "SL SFRJ," 33/1972, vlegol vo sila na 8 januari 1975).
10 0 Grcija
- Konvencija me|u FNRJ i Kralstvoto Grcija za zaemni pravni
odnosi od 18 juni 1959 (ratifikuvana so uredba na 29 septemvri 1959,
"Slu`ben list FNRJ" - Me|unarodni dogovori, 7/1960, vlegla vo sila
na 31 mart 1960). Sodr`i odredbi za ekstradicija (~l. 44-65) i za
"mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 32-43)
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Republika Grcija od 17
dekemvri 1974 (ratifikuvana so zakon na 27 fevruari 1976,"Slu`ben
list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 9/1976, vlegla vo sila na 8 mart
1976).
11 0 ^ehoslova~ka
- Dogovor me|u SFRJ i SR ^ehoslova~ka za me|usebno predavawe
na osudeni lica poradi izdr`uvawe na kazna zatvor od 23 maj 1989
(ratifikuvan so zakon na 16 maj 1990, "Slu`ben list na SFRJ" - Me|unarodni
dogovori, 6/1990, vlegol vo sila na 9 juni 1990)
- Dogovor me|u SFRJ i Socijalisti~ka Republika ^ehoslova~ka
za regulirawe na pravnite odnosi vo gra|anskite, semejnite i krivi~nite
predmeti od 20 januari 1964, ("Slu`ben list SFRJ", Megunarodni
dogovori, 13/1964, vlegol vo sila na 2 oktomvri 1964)
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Socijalisti~ka Republika
^ehoslova~ka od 10 dekemvi 1981 ("Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni
dogovori, 6/1984)
12 0 Francija
- Konvencija me|u SFRJ i Republika Francija za ekstradicija
na obvineti i osudeni lica od 23 septemvri 1970 (ratifikuvana so uredba
na 3 mart 1971, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 43/
1971)
- Konvencija me|u SFRJ i Republika Francija za zaemna pravna
pomo{ vo krivi~nite predmeti od 29 oktomvri 1969, (ratifikuvana so
uredba od 24 juni 1970, "Slu`ben list SFRJ" - Me|unarodni dogovori,
16/1971)
- Konzularna konvencija za naseluvawe me|u Kralstvoto SHS i
Republika Francija od 30 januari 1929 ("Slu`ben list", 2/1929)
13 0 Holandija
- Dogovor za predavawe na vinovnici me|u Srbija i Holandija
54

od 28. 02. - 11. 03. 1896 (ratifikuvan so zakon od 25. 10.. 1986, "Srps}e
novine," 273/1863, vlegol vo sila na 16 januari 1897). Sodr`i odredbi i
za "mala" megunarodna krivi~nopravna pomo{ (~l. 11-5).
14 0 Hrvatska
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska za
pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od 2 septemvri
1994 (ratifikuvan so zakon na 29 mart 1995, "SV RM" - Me|unarodni
dogovori, 19/1995, vlegol vo sila na 14 april 1995)
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska za
me|usebno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti od 2
septemvri 1994 (ratifikuvan so zakon na 15 mart 1995, "SV RM" - Me-
|unarodni dogovori, 17/1995, vlegol vo sila na 5 april 1995)
- Konzurarna konvencija me|u Republika Makedonija i Republika
Hrvatska od 28 januari 1997, ("SV RM," - Me|unarodni dogovori,
34/1997)
15 0 Irak
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Republika Irak od 28 fevruari
1980, ("SL SFRJ," - Megunarodni dogovori, 1/1982, vlegla vo
sila na 10 april 1981)
16 0 Italija
- Konvencija me|u Kralstvoto SHS i Italija za predavawe na
vinovnici od 6 april 1922, (ratifikuvana so zakon od 11 mart 1922,
"Slu`bene novine", 42/1931, stapila vo sila na 6 fevruari 1931). Konvencijata
e zadr`ana vo sila soglasno ~l. 44 na Dogovorot za mir so
Italija so nota od 25 fevruari 1945 ("Slu`bene novine" 1949/74)
- Konvencija me|u Kralstvoto SHS i Italija za pravna i sudska
za{tita na odnosnite dr`avjani od 6 april 1922, (ratifikuvana so zakon
od 11 mart 1930, ("Slu`bene novine", 42/1931 - va`eweto na dogovorot
e prodol`eno soglasno ~l. 44 na Dogovorot za mir so Italija, so
nota od 25 fevruari 1945 "Slu`bene novine FNRJ", 74/1949). Na 3 dekemvri
1960 godina sklu~ena e Konvencija me|u FNRJ i Italija za zaemna
pravna pomo{ vo gra|anski i upravni predmeti (ratifikuvana so
uredba od 12 maj 1961, "Slu`bene novine FNRJ" - Me|unarodni dogovori,
5/1963). Vo smisla na odredbata od ~l. 26 na ovaa konvencija, ostana
vo sila odredbite od Konvencijata me|u Kralstvoto SHS i Italija za
pravna i sudska za{tita na odnosnite gra|ani, so toa {to kaj pravnata
pomo{ vo krivi~nite predmeti }e se primenuvaat odredbite od ~l. 4
st. 1, ~l. 6 st. 1 ~l. 10 st. 1 i 2 i ~l. 15 st. 1 na taa konvencija.
- Konzularna konvencija me|u FNRJ i Italijanskata Republika
od 3 dekemvri 1960, ("SL FNRJ," 6/1963)
17 0 Kina
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Republika Kina od 4 fevruari
1982, ("Slu`ben list SFRJ" - Megunarodni dogovori, 2/1984).
16 0 Libija
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Socijalisti~ka Narodna
55

Libiska Arapska Xamahirija od 1 juli 1981, ("SL SFRJ," - Me|unarodni
dogovori, 2/1984).
18 0 Mongolija
- Dogovor me|u SFRJ i Narodna Republika Mongolija za uka`uvawe
na pravna pomo{ vo gra|anskite. semejnite i krivi~nite predmeti
od 8 juni 1981 (ratigikuvan so zakon na 8 juni 1981, "SL SFRJ," -
Me|unarodni dogovori, 7/1982, vlegol vo sila na 27 mart 1983). Sodr`i
propisi za ekstradocija (~l. 65-80 i "mala" me|unarodna krivi~nopravna
pomo{ (~l. 1-17 i 61-64)
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Mongolija (potpi{ana vo
Ulan Bator na 19 april 1966, vlegla vo sila na 6 mart 1967)
18 0 Polska
- Dogovor me|u FNRJ i NR Polska za praven soobra}aj vo gra|anskite
i krivi~nite predmeti od 6 fevruari 1960, (ratifikuvan so
uredba od 12 mart 1963, "SL FNRJ," - Me|unarodni dogovori, 5/1963,
vlegol vo sila na 5 juni 1963). Sodr`i propisi za "mala" me|unarodna
krivi~nopravna pomo{ (~l. 63-72) i ekstradicija (~l. 73-91)
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Polska od 2 dekemvri
1982, ("SL SFRJ," - Me|unarodni dogovori, 9/1984)
- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na
Republika Polska za sorabotka vo borbata protiv organiziraniot
kriminal i drugite formi na kriminal, Var{ava, 16. 06. 2008, Skopje,
20. 03. 2008, Ratifikuvan na 17. 12. 2008 ("SV RM," 157/2008)
19 0 Romanija
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i SR Romanija od 24 januari
1974, (ratifikuvana so zakon na 26 dekemvri 1974, "SL SFRJ," 66/1974,
vlegla vo sila na 4 januari 1975).
- Dogovor za me|usebna pravna pomo{ vo gra|anskite predmeti,
Bukure{t, 12. 11. 2003. Ratifikuvan na 16. 06. 2004 ("SV RM," 41/2004)
20 0 Rusija
- Dogovor me|u FNRJ i SSSR za pravna pomo{ vo gra|anskite,
semejnite i krivi~nite predmeti od 24 fevruari 1962, (ratifikuvan so
uredba od 21 dekemvri 1962, "SL FNRJ,", Me|unarodni dogovori,
5/1963, vlegol vo sila na 26 maj 1963). Sodr`i propisi za "mala" me|unarodna
krivi~nopravna pomo{ (~l. 2-16 i 55-57) i ekstradicija (~l.
58-73).
- Konvencija za dopolnuvawe na Konzularnata konvencija me|u
SFRJ i SSSR od 21 juli 1960, potpi{ana na 22 maj 1960 ("Slu`ben list
SFRJ", 12/1981).
- Konzularna konvencija me|u Republika Makedonija i Ruskata
Federacija. Moskva, 14. 01. 2003. Ratifkuvana na 17. 04. 2003 ("SV RM,"
31/2003).
21 Slovenija
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za
ekstradicija od 6 fevruari 1996, (ratifikuvan so zakon na 7 maj 1996,
56

"SV RM" - Me|unarodni dogovori, 24/1996, vlegol vo sila na 23 maj
1996)
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za
pravna poimo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti od 6 fevruari
1996, (ratifikuvan so zakon na 7 maj 1996, "SV RM" - Me|unarodni
dogovori, 24/1996 , vlegol vo sila na 23 maj 1996)
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za
me|usebno izvr{uvawe na sudskite odluki vo krivi~nite predmeti (ratifikuvan
so zakon na 7 maj 1996, "SV RM" - Me|unarodni dogovori,
24/1996, vlegol vo sila na 23 maj 1996)
22 0 Soedineti Amerikanski Dr`avi
- Konvencija za predavawe na vinovnici sklu~ena me|u Kralstvoto
Srbija i Soedinetite Amerikanski Dr`avi od 12-25 oktomvri
1901, (ratifikuvana so zakon od 28 noemvri 1901, "Srps}e novine", 33/
1902, vlegla vo sila od 12 juni 1902)
- Konvencija koja gi opredeluva pravata na imuniteti i privilegii
na konzularnite prestavnici sklu~ena me|u Srbija i Soedinetite
Amerikanski Dr`avi (potpi{ana vo Beograd na 14 oktomvri 1881,
vlegla vo sila na 15 noemvri 1882)
23 0 Turcija
- Dogovor za pravna sorabotka vo gra|anskite i krivi~nite predmeti
me|u Republika Makedonija i Republika Turcija od 24 fevruari
1997, (ratifikuvan so zakon na 14 maj 1997, "SV RM" - Me|unarodni dogovori,
23/1997, vlegol vo sila na 26 mart 1997)
- Konzularna konvencija me|u SFRJ i Republika Turcija od 31
mart 1968, (ratifikuvana so uredba na 31 mart 1968, "SL SFRJ," -
Me|unarodni dogovori, 9/1972, vlegol vo sila na 4 dekemvri 1971)
24 [vajcarija
- Konvencija za ekstradicija na vinovnici me|u Srbija i [vajcarija
od 16-28 noemvri 1887, (ratifikuvana so zakon od 8 april 1888,
("Slu`bene novine", 83/1888, vleze vo sila od 5 juli 1888). Sodr`i propisi
za ekstradicija (~l. I-XIII) i za "mala" me|unarodna krivi~nopravna
pomo{ (~l. XIV-XVIII)
- Konvencija za naseluvawe i konzulstvo sklu~ena me|u Srbija i
[vajcarija na 16 fevruari 1888 ("Slu`bene novine", 83/1888)
- Dogovor me|u Republika Makedonija i [vajcarskata konfederacija
za policijska sorabotka vo borbata protiv kriminalitetot,
Skopje, 20. 09. 2005, Ratifikuvan na 10. 02. 2006, ("SV RM," 20/2006).
25 0 [panija
- Dogovor me|u SFRJ i [panija za pravna pomo{ vo krivi~ni
predmeti i ekstradicija od 8 juli 1980, (ratifikuvan so zakon na 18
mart 1981, "SL SFRJ," - Me|unarodni dogovori, 3/1981, vlegol vo sila
na 26 juni 1982). Sodr`i propisi za "mala" me|unarodna krivi~nopravna
pomo{ (~l. 1-20) i ekstradicija (~l. 21-48).
26 0 Crna Gora
57

- Dogovor me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na
Republika Crna Gora za sorabotka vo borbata protiv terorizmot,
organiziraniot kriminal, nelegalnata trgovija so narkoti~ni drogi,
psihotropni supstancii i prekursori, nelegalna migracija i drugi
krivi~ni dela. Skopje, 10. 06. 2003. Rativikuvana na 22. 07. 2003 ("SV
RM," 52/2003).
28 0 Srbija
- Memorandum me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata
na Republika Srbija za sorabotka vo borbata protiv terorizmot, organiziraniot
kriminal, nelegalnata trgovija so narkoti~ni drogi,
psihotropni supstancii i prekursori, nelegalna migracija i drugi
krivi~ni dela, Ohrid, 25. 07. 2003.
28 0 Srbija i Crna Gora
- Dogovor me|u Republika Makedonija i Srbija i Crna Gora za
pravna pomo{ vo gra|anskite i krivi~nite predmeti. Ratifikuvan na
19. 10. 2004 ("SV RM," 77/2004).
- Spogodba me|u Republika Makedonija i Srbija i Crna Gora za
za{tita na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Srbija i Crna
Gora i za{tita na srpskoto i crnogorskoto nacionalno malcinstvo vo
Republika Makedonija. Ratifikuvana na 18. 11. 2004 ("SV RM," 83/
2004).
29 0 Ungarija
- Dogovor za zaemen praven soobra}aj me|u SFRJ i NR Ungarija
od 1 mart 1968, ("SL SFRJ" - Me|unarodni dogovori, 3/1968, vlegol vo
sila na 18 januari 1969).
- Konzularna konvencija so Ungarija (potpi{ana vo Beograd na
20 fevruari 1963, vlegla vo sila na 3 noemvri 1964).
3. SUDSKATA PRAKTIKA KAKO IZVOR NA KRIVI^NATA
POSTAPKA
Osnovno na~elo vo na{ata krivi~na postapka e deka obi~ajot i
sudskite precedenti ne se izvori na postapkata. Sosema poinakva e
situacijata vo onie zemji vo koi va`i tn. precedentno pravo. Spored
precedentnoto pravo, sudskata presuda, so koja se re{ava konkreten
slu~aj vo `ivotot se smeta za zadol`itelna i site idni takvi slu~ai se
re{avaat na identi~en na~in na koj ve}e e re{en prviot slu~aj. So
drugi zborovi, opredelena konkretna pravna norma sodr`ana vo presudata
se pretvora vo op{ta pravna norma koja ima sila na zakon, a takvata
presuda se narekuva sudski precedent. Za precedentnoto pravo e
irelevantno dali presudata {to e precedent e donesena vrz osnova na
zakon, obi~aj ili samostojno od strana na sudot. Precedentnoto pravo
nao|a primena vo anglosaksonskite zemji. 32
32
Marina, P. op. cit. str. 61.
58

4. TOLKUVAWE VO KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO
1. Tolkuvaweto vo krivi~nata postapka pretstavuva utvrduvawe
na vistinskoto zna~ewe na krivi~noprocesnite odredbi zaradi nivna
pravilna primena. Toa utvrduvawe se vr{i vo soglasnost so pravilata
za tolkuvaweto vo materijalnoto krivi~no pravo i otamu vrz tie pravila
nema potreba povtorno da se zadr`uvame vo ovoj trud.
2. Vo sferata na krivi~ata postapka poseben vid tolkuvawe
pretstavuvaat na~elnite stavovi i na~elnite pravni mislewa na Vrhovniot
sud. Ovie tolkuvawa se donesuvaat na sednici na sudskite
oddelenija (na~elnite stavovi - pravni mislewa) i na op{ta sednica
na Vrhovniot sud (pravnite mislewa) i tie se zadol`itelni za site soveti
na oddelenijata, ako se zazemeni na sednica na oddelenie, odnosno
za site soveti na sudot, ako se doneseni na op{ta sednica. Me|utoa, ona
{to ne smee nikoga{ da se zaboravi e deka ovie na~elni stavovi i
na~elni pravni mislewa nemaat zadol`itelna sila za poniskite sudovi.
3. Ovde e zna~ajno i toa deka primenata na analogija vo krivi~nata
postapka e dozvolena. Toa se istaknuva ottamu {to vo krivi~noto
materijalno zakonodavstvo tolkuvaweto po analogija e zabraneto ako
so pomo{ na takvo tolkuvawe se nastojuva zakonskiot opis na nekoe
krivi~no delo da se pro{iri i na slu~aite na koi toj opis ne se odnesuva.
33 Vo krivi~nata postapka e vsu{nost dopu{tena kako zakonskata
analogija (primenuvawe na edno pravno pravilo na slu~aj koj ne e opfaten
vo zakon, poradi sli~nosta {to neopfateniot slu~aj ja ima so
slu~ajot reguliran so pravnoto pravilo od zakonot: primena na analogija
vo ramkite na eden ist zakon), taka i pravnata analogija (primenuvawe
na edno pravno pravilo na situacija koja ne e regulirana so
ZKP, na odredbi od drugi granki na pravoto vrz osnova na sli~nost na
tie dve situacii: primena na analogija na op{tite na~ela na eden praven
sistem).
Primenata na analogija, me|utoa, e isklu~ena vo site slu~ai
koga vo ZKP se javuvaat taksativni nabrojuvawa. Taka, na primer, odreduvaweto
na pritvorot e dopu{teno samo pri postoewe na osnovite
nabroeni vo ~l. 184 ZKP.
II. VA@EWE NA KRIVI^NO PROCESNOTO ZAKONODAVSTVO
Va`eweto na krivi~nata postapka se odnesuva na primenata na
ZKP vo prostorot, vremeto i vo odnos na licata koi doa|aat pod udar
na krivi~niot zakonik.
33
Vidi: Sulejmanov, Z. Krivi~no pravo, op{t del, Grafohartija, 2001,
Skopje, str. 72-74.
59

1. VA@EWE NA KRIVI^NOPROCESNOTO ZAKONODAVSTVO SO
OGLED NA VREMETO
1. Va`eweto na krivi~nata postapka so ogled na vremeto uka`uva
na toa vo koj period se primenuva eden krivi~noprocesen zakon.
Primenata na eden zakon zapo~nuva so negovoto vleguvawe vo sila, a
prestanuva so negovoto ukinuvawe. Za primenata na krivi~noprocesnite
zakoni so ogled na vremeto po pravilo va`at Ustavnite odredbi
koi go reguliraat vremenskoto va`ewe i na drugite zakoni (v. ~l. 54
Ustav).
2. Vo vrska so vremenskoto va`ewe na krivi~noprocesnoto zakonodavstvo
e su{testveno da se istaknat dve zna~ajni razliki vo
odnos na materijalnoto krivi~no zakonodavstvo. Prvata razlika za
primenata na normite na krivi~noto procesno zakonodavstvo se odnesuva
na pra{aweto za vremeto koga e storenoedno krivi~no delo. Ovde,
za razlika od materijalnoto zakonodavstvo za ~ija primena e zna~ajno
vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, 34 za primenata na
procesnite normi e od zna~ewe vremeto na prezemaweto na procesnata
aktivnost, t.e. vremeto na sudeweto.
Zna~ajna razlika postoi i vo odnos na primenata na stariot,
odnosno noviot zakon vo slu~aj koga postapkata e povedena spored stariot
zakon, no vo tekot na postapkata e donesen nov zakon za krivi~na
postapka. Vo takov slu~aj, dodeka spored materijalnoto krivi~no zakonodavstvo,
noviot zakon mo`e da se primeni samo ako e poblag za storitelot,
35 noviot zakon za krivi~na postapka sekoga{ se primenuva od
momentot na negovoto vleguvawe vo sila. So drugi zborovi, noviot
krivi~noprocesen zakon se primenuva na site krivi~nopravni
predmeti {to se vo tek, me|utoa nema nikakvo dejstvo na procesnite
dejstvija {to po odnos na tie krivi~nopravni predmeti ve}e se
izvr{eni spored porane{niot zakon. Ottamu, del od postapkata {to e
sprovedena so postapkata spored propisite koi podocna se izmeneti i
natamu ja zadr`uva va`nosta, a toa zna~i deka noviot zakon ne se
protega nanazat. Soglasno navedenoto, vo krivi~nata postapka va`i
praviloto tempus regit actum, spored koe procesnite dejstvija sekoga{
se prezemaat spored zakonot {to va`i vo vremeto na negovoto donesuvawe,
odnosno va`nosta na procesnite dejstvija se ceni spored zakonot
koj va`el vo vreme na nivinoto prezemawe. Ottamu, vo eden krivi~nopraven
predmet e mo`no vo pogled na eden del da va`i procesnata situacija
{to e sozdadena spored stariot procesen zakon, a vo drugiot
del, procesna situacija sozdadena so noviot procesen zakon.
34
Vidi: Sulejmanov, Z. op. cit. str. 75- 76.
35
Vidi: Ibid, str. 76 i natamu.
60

2. VA@EWE NA KRIVI^NOPROCESNOTO ZAKONODAVSTVO SO
OGLED NA MESTOTO
1. Va`eweto na krivi~nata postapka vo prostorot e zasnovano
spored teritorijalnoto na~elo, {to zna~i deka na celata teritorija
na Republika Makedonija se primenuva na{iot ZKP. 36 Od ova na~elo
ne postojat isklu~oci duri i toga{ koga na{ite organi vr{at procesni
dejstvija vo korist na stranski sudovi vo vid na me|unarodna krivi~nopravna
pomo{. Me|unarodnite krivi~noprocesni propisi koi ja
obvrzuvaat Republika Makedonija ja odreduvaat samo zadol`itelnosta,
odnosno dopu{tenosta na procesnite dejstvija kako opredeleni
uslovi za nivno ostvaruvawe, me|utoa samata forma na dejstvijata (na-
~inot na postapuvaweto na organite pri vr{eweto na tie dejstvija) e
propi{ana so doma{noto procesno pravo.
2. Poimot teritorija i ovde se opredeluva vo nejzinoto krivi~nopravno
zna~ewe, {to zna~i pod teritorija na Republika Makedonija
se podrazbiraat suvozemnata teritorija, vodenite povr{ini vnatre vo
nejzinite granici, kako i vozdu{niot prostor nad niv (~l. 122 st. 2
KZ). Vo krivi~nopravna smisla se tolkuvaat i pro{iruvawata na
teritorijata na doma{en brod, doma{en civilen vozduhoplov ili
doma{en voen vozduhoplov (~l 116 KZ), kako i nivnite ograni~uvawa
vo slu~aj na tn. eksteritorijalnost.
3. VA@EWE NA KRIVI^NO PROCESNOTO ZAKONODAVSTVO SO
OGLED NA LICATA
1. Pra{aweto na va`eweto na krivi~noprocesnoto zakonodavstvo
e regulirano taka {to negovite odredbi se primenuvaat na site
lica koi soglasno KZ se krivi~no odgovorni, bez ogled na toa dali se
na{i ili stranski dr`avjani i dali krivi~noto delo e izvr{eno na
na{ata ili stranaka teritorija. Od ova op{to pravilo me|utoa postojat
isklu~oci za odredeni kategorii lica sprema koi ne se primenuvaat
odredbite na KZ, odnosno ZKP, ili se primenuvaat duri otkako
}e se ispolnat oddelni uslovi. Toa se lica koi u`ivaat imunitet, {to
zna~i privilegija da bidat izzemeni od primena na odredbite na nave-
36
Sudot i drugite dr`avni organi vo zemjata, za site krivi~ni dela od
svojata nadle`nost, krivi~nata postapka mora da ja vodat spored odredbite na
doma{niet krivi~noprocesni propisi, bez ogled na toa dali postapkata se
vodi sprema doma{en dr`avjanin ili stranec, bez ogled dali krivi~noto delo
e storeno vo Republika Makedonija ili vo stranstvo i bez ogled dali deloto e
izvr{eno sprema doma{en dr`avjanin ili stranec. Ova na~elo vo isto vreme
zna~i deka stranskiot krivi~oprocesen zakon ne mo`e da bide primenet od
doma{niet organi vo postapkata, nitu pak od stranski organi na na{a teritorija.
61

denite zakoni.
2. Krivi~noprocesniot imunitet se regulira so izvori na doma-
{noto i me|unarodnoto pravo. Propisite na doma{noto pravo {to se
odnesuvaat na ovaa problematika se: Ustavot na RM, Krivi~niot zakonik
i Zakonot za krivi~nata postapka. Od propisite na me|unarodnoto
pravo, pokraj ve}e spomenatite konvencii (Konvencijata za privilegiite
i imunitetite na ON od 13. II 1946, "SL SFRJ," 1950/20, Vienskata
kovencija za diplomatskite odnosi od 18. IV 1962, "SL SFRJ,"
1964/2, Vienskata konvencija za konzularni odnosi od 24. IV 1963, "SL
SFRJ," 1966/5), treba da se navedat i Konvencijata za privilegiite i
imunitetite na specijaliziranite ustanovi na ON od 21. XI 1947 (SV
SFRJ, 1951/25), Statutot na me|unarodniot sud na pravdata od 26. VI
1945, koj soglasno nejziniot ~l 92, pretstavuva sostaven del na
Povelbata na ON, kako i bilatralnite dogovori {to Republika Makedonija
gi ima sklu~eno so oddelni dr`avi i me|unarodni organizacii,
i ve}e navedenite konzularni konvencii i me|unarodni dogovori
za krivi~nopravna pomo{ 37 sklu~eni me|u Republika Makedonija i
oddelni dr`avi.
3. Va`eweto na krivi~nata postapka so ogled na licata se regulira
na toj na~in {to na{ite krivi~noprocesni zakoni se primenuvaat
na doma{ni i stranski lica na na{ata teritorija dokolku ne postojat
opredeleni ograni~uvawa utvrdeni so ~l. 117 - 119 KZ, ili so me|unarodnite
propisi. Op{to pravilo e deka Krivi~niot zakon va`i za
site lica koi }e izvr{at krivi~no delo na teritorijata na opredelena
dr`ava. Me|utoa, od ova pravilo na teritorijalno va`ewe na Krivi-
~niot zakon (na~elo na teritorijalitet), postoi isklu~ok od dr`avnopravni
i me|unarodnopravni pri~ini, vo pogled na izvesni lica koi
vr{at opredeleni funkcii, taka {to sprema niv ne se primenuva krivi~noto
zakonodavstvo - tie lica u`ivaat krivi~nopraven imunitet.
37
Ovie dogovori sodr`at odredbi za imunitetot nare~en salvus condictus.
Toa e imunitet na svedocite i ve{atcite koi prestojuvaat vo stranstvo i
koi na pokana od na{ sud mo`at da dojdat vo na{ata dr`ava zaradi svedo~ewe,
odnosno ve{ta~ewe. Stanuva zabor za imunitet koj se temeli na bilateralnite
me|unarodni dogovori za krivi~nopravna pomo{, za svedoci i ve{taci
koi dobrovolno se otpovikuvaat na pokana da dojdat vo pokanetata dr`ava zaradi
svedo~ewe, odnosno ve{ta~ewe vo krivi~nopraven ili gra|anskopraven
predmet. Nivniot krivi~noprocesen imunitet se sostoi vo toa {to protiv
niv ne mo`e da se vodi krivi~na postapka za porano storeni krivi~ni dela,
niti da se obvinat kako soobvineti za deloto za koi se povikani da svedo~at
ili ve{ta~at, nitu vrz niv da se izvr{i porano izre~ena kazna. Nivniot imunitet
prestanuva ako po svoja volja ne ja napu{atat dr`avata vo koja bile povikani
da svedo~at, odnosno ve{ta~at po izminuvaweto na rokot opredelen so
dvostraniot dogovor. Pove}e za toa vidi: Sulejmanov, Z, Me|unarodna krivi~nopravna
pomo{, Grafohartija, Skopje, 1999, str. 162-163.
62

1 0 Taka od dr`avnopravni pri~ini makedonskoto krivi~no zakonodavstvo
ne mo`e da se primenuva sprema pretsedatelot na Republikata
(~l. 83 st. 2 od Ustavot), premierot (Amandman XXIII Ustav),
pratenicite vo sobranieto (~l. 64 od Ustavot), sudiite na Ustavniot
sud (~l. 111 st. 2 od Ustavot), sudiite na osnovnite, apelacionite i
vrhovniot sud (~l. 100 Ustav) i sudiite porotnici (~l. 103 st. 4 od
Ustavot).
Dejstvoto na imunitetot mo`e da bide a) apsolutno - koga na
za{titenoto lice ne mo`e da mu se odzeme imunitetot, pa sprema nego
ne mo`e da se vodi krivi~na postapka, ili b) relativno - koga na za-
{titenoto lice mo`e da mu se odzeme imunitetot i da dojde do negovo
predavawe na organite na krivi~nata postapka.
a) Apsolutnniot (materijalnopraven imunitet, indemnitet ili
ednostavno krivi~en imunitet) se sostoi vo nevozmo`nost na kaznuvawe
za delo koe edno lice go storilo vo vr{eweto na funkcijata koja
e za{titena so imunitetot, a koe gi ima site obele`ja na krivi~no
delo. Takviot imunitet na ovie lica ja isklu~uva krivi~nata odgovornost
i kaznivost i pretstavuva apsolutna pre~ka za poveduvawe na
krivi~na postapka, odnosno obvrzuva na zapirawe na krivi~nata postapka
ako dopolnitelno se utvrdi deka e vo pra{awe toj vid na imunitet.
Takvoto trajno dejstvo ima i po prestanokot na mandatot na funkcionerot,
no samo za dadeno mislewe i glasawe (za tn. verbalni krivi~ni
dela).
Apsolutniot imunitet ja isklu~uva samo kaznivosta, a ne i postoeweto
na krivi~noto delo. Ova e zna~ajno ottamu {to krivi~noto
delo postoi, taka {to e mo`no licata {to se javuvaat kako sou~esnici
vo deloto na funkcionerot, da odgovaraat za istoto.
b) Relativniot (procesnopraven ili krivi~noprocesen) imunitet
se sostoi vo nevozmo`nost na pritvorawe ili gonewe na liceto
{to e nositel na opredelena funkcija dodeka za toa ne se dade odobrenie
od soodveten organ. Ovoj imunitet prestavuva pre~ka za poveduvawe
ili sproveduvawe na krivi~nata postapka dodeka toj imunitet
trae i na podra~jeto kade va`i. Toa zna~i, go isklu~uva goneweto bez
odobrenie na soodvetniot organ za bilo koe krivi~no delo no, samo za
vreme na traeweto na mandatot. Isklu~itelno od ova pravilo, funkcionerot
mo`e da bide pritvoren i bez soodvetnoto odobrenie samo ako
e zateknat vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor
vo traewe podolgo od pet godini.
Za razlika od prethodniot, ovoj imunitet se odnesuva na site
krivi~ni dela. Isto taka, dodeka apsolutniot imunitet trajno ja isklu~uva
krivi~nata odgovornost za verbalnite krivi~ni dela, dejstvoto
na relativniot imunitet e vremenski ograni~eno za periodot dodeka
trae mandatot na funkcionerot.
Ovde, vsu{nost, se raboti za ~ist krivi~noprocesen imunitet
od vnatre{ni pri~ini. Takviot krivi~noprocesn imunitet e ustanova
63

so koja se vr{i ograni~uvawe na va`nosta na krivi~noprocesnite zakoni
vo odnos na licata na koi toj se odnesuva. Sodr`inata na ovoj
institut se dvi`i od zabrana na poveduvawe i vodewe na krivi~na postapka
sprema odredeno lice do zabrana na vr{ewe na oddelni krivi~noprocesni
dejstvija i zabrana na prezemawe merki za li{uvawe od
sloboda. Pritoa, opredeleno lice mo`e da u`iva celosen ili delumen
imunitet.
Poveduvaweto na postapkata mo`e da bide usloveno so prethodno
ili dopolnitelno odzemawe na imunitetot. Toga{ koga e predvideno
prethodno odzemawe na imunitetot na za{titenoto lice, krivi-
~noprocesniot organ sprema toa lice mo`e da prezeme procesni dejstvija
duri otkako toa lice mu e predadeno, a kaj dopolnitelnoto odezemawe
na imunitetot, krivi~noprocesniot organ mo`e da ja zapo~ne
krivi~nata postapka i pred negovoto predavawe, me|utoa vedna{ po
naru{uvaweto na imunitetskiet prava e dol`en od nadle`niot organ
da pobara odluka za odzemawe na imunitetot.
2 0 Imunitetot od me|unarodnopravni pri~ini se odnesuva na
isklu~uvawe, odnosno ograni~uvawe na va`eweto na doma{noto krivi~noprocesno
zakonodavstvo koga se raboti za: a) odredeni lica koi
spored me|unarodnite propisi u`uvaat opredelana za{tita, i na b)
opredeleni prostorii (zgradi, stanovi i sl) vo koi ne mo`at da se
vr{at nikakvi procesni dejstvija, duri i toga{ koga postapkata se
vodi protiv lice koe ne u`iva imunitet spored me|unarodnoto javno
pravo.
a) Krivi~opocesen imunitet od me|unarodnopravni pri~ini
u`ivaat tn. eksteritorijalni lica (pretstavnici na edna dr`ava ili
na me|unarodna organizacija koi svojata funkcija ja vr{at vo druga
dr`ava), a toa se: {efovi na stranski dr`avi, 38 pretsedateli na dr`avi,
ministri za nadvore{ni raboti i drugi li~nosti od visok rang, diplomatski
pretstavnici i administrativno tehni~kiot personal na
diplomatskite misii (dr`avni delegacii) i visoki funkcioneri na
nekoi pova`ni me|unarodni organizacii (generalniot sekretar na ON
i negovite pomo{nici, {efovi na specijalizirani agencii i sl.).
Navedenite lica ne mo`at krivi~no da bidat goneti nitu sudeni
za krivi~ni dela izvr{eni na teritorijata ~ie gostoprimstvo go
u`ivaat, tuku spored pravilata na me|unarodnoto pravo pripa|aat pod
jurisdikcija na svojata dr`ava. Toa zna~i deka tie nemaat krivi~nopraven,
tuku samo procesen imunitet {to gi {titi od gonewe samo vo
38
Pravoto na imunitet koe go u`iva {efot na dr`avata koga pretstojuva
vo na{ata dr`ava, se odnesuva i na negoviot bra~en drugar i negovite maloletni
daca, no ne i za negovite drugi srodnici koi se nao|aat vo negovata
pridru`ba. Dokolku {efot na dr`avata se nao|a vo slu`bena poseta na na{ata
dr`ava, celosen krivi~noprocesen imunitet u`ivaat i ~lenovite na negovata
slu`bena pridru`ba.
64

akreditiranata dr`ava i toa samo za vreme dodeka im trae svojstvoto
na eksteritorijalni lica, no ne i od goneweto vo sopstvenata dr`ava.
b) Vo vtoriot slu~aj se raboti za isklu~uvawe ili ograni~uvawe
na vodeweto na krivi~nata postapka na opredelen prostor koj u`iva
eksteritorijalnost. Toa zna~i deka vo krivi~nata postapka na Republika
Makedonija se primenuvaat propisite na me|unarodnoto pravo
so koi se ureduva tn. imunitetot na prostorii na misii koi se nao|aat
na prostorot na Republika Makedonija, a im pripa|aat na stranski
dr`avi, me|unarodni organizacii i tela. Pod prostorii na misija
se podrazbiraat zgradi i delovi na zgradi i okolnoto zemji{te koe,
bez ogled na nivniot sopstvenik, se koristi za potrebite na misijata,
vklu~itelno i na rezidencijata na {efot na misijata (~l. 1 t. i od Vienskata
konvencija za diplomatski odnosi - VKDO). Organite na krivi~nata
postapka {to se vodi protiv nekoe lice koe u`iva imunitet
spored me|unardonoto pravo, smeat da vlezat vo tie prostorii samo so
soglasnost na {efot na misijata. Prostoriite na misijata, mebelot i
predmetite {to se nao|aat vo niv, kako i prevoznite sredstva na misijata,
ne mo`at da bidat predmet na nikakov pretres ili na odzemawe vo
vrska so krivi~nata postapka protiv lice koe ne u`iva imunitet (~l.
22 st. 1 i 3 VKDO). Istata nepovredlivost i istata za{tita ja u`iva i
privatniot stan na diplomatskiot agent (~l. 30 st. 1 VKDO).
Vo vrska so prethodnoto se postavuva pra{aweto {to stanuva
vo slu~aj koga nekoe lice, protivno na voljata na {efot na diplomatskata
misija, }e se zasolni vo tie prostorii ili vo privaten stan na
{efot na diplomatskata misija, na diplomatski agent ili pak na {ef
na stranska dr`ava. Pra{aweto e dali vo takov slu~aj orgnite na teritorijalnata
dr`va mo`at ottamu, bez soglasnost na navedenite pretstavnici
na stranskata dr`ava, da go odvedat liceto koe ne u`iva me-
|unaroden imunitet. Odbivaweto na takvata soglasnost vo su{tina
zna~i da mu se dade pravo na diplomatski azil na toa lice, {to ne e vo
soglasnost so vladea~kite sfa}awa koi trgnuvaat od me|unarodnite
pravila spored koi prostoriite na misiite, stanot na {efot na misijata
ili koj i da e diplomatski agent, kako i na onoj na {efot na stranska
dr`avata koj se nao|a vo slu`bena poseta na druga dr`ava, ne
smee da slu`at kako mesto za diplomstski azil za kriminalcite. Ottamu
proizleguva deka i pokraj toa {to diplomatskiot azil ne e me|unarodnopravno
priznaen institut, takviot imunitet sepak fakti~ki egzistira
poradi faktot {to so ~l 22 st 1 VKDO, izre~no im se zabranuva
na organite na teritorijalnata dr`ava da vlezat vo prostoriite na
stranska diplomatska misija bez dozvola na {efot na misijata.
65

66

G l a v a IV
KRIVI^NOPROCESNI NA^ELA
Krivi~noprocesnite na~ela (principi, pravila, maksimi) se
osnovni pravni postavki koi sodr`inski pretstavuvaat rakovodni
idei, a akciono osnovni pravni barawa na eden sistem na krivi~na postapka.
39 Ovie principi ~ij{to broj ne e strogo opredelen i sekoga{
se vo soglasnost so op{tite na~ela na pravniot sistem, slu`at kako
osnova na vrz koja se gradi sovremeniot sistem na krivi~nata postapka.
40 Me|utoa, vedna{ treba da se istakne deka tie na~ela ne se od
apsoluten karakter. Poradi kolizijata na oddelni vrednosti, kako i
so ogled na ambivalentnosta na oddelni pravnotehni~ki sredstva vo
odnos na tie vrednosti, zakonodavecot pomalku ili pove}e otstapuva
od oddelni na~ela, so cel sekoja od vrednostite za{titeni so niv da se
ostvari vo taa mera vo koja zakonodavecot toa go smeta za potrebno. 41
I. NA^ELO NA AKUZATORNOST
1. Na~eloto na akuzatornost (optu`no na~elo ili na~elo na
obvinuvawe) zna~i deka krivi~nata postapka mo`e da se pokrene i
vodi samo toga{ koga postoi barawe od ovlasten tu`itel koj e dominus
litis (gospodar na sporot). So ova na~elo se obezbeduva poveduvaweto na
krivi~nata postapka i nejzinoto traewe do kone~noto re{avawe na
krivi~niot predmet. Principot e izrazen so maksimata nemo iudex sine
actore (nikoj ne mo`e da bide sudija bez postoewe na tu`itel, {to }e
re~e - nema postapka bez obvinenie). Ottamu celokupnata postapka
39
Vidi: Dimitrijevi}, D. op. cit. str. 38. "Na~elata mo`at da se opredelat
kako op{ti pravila do koi preku sinteza na oddelni procesni propisi doa|a
procesnata teorija. Celta na sozdavaweto na tie op{ti pravila e sistematizacija
koja treba da ovozmo`i pogolema preglednost i ottamu podobro razbirawe
na procesnite pravila." Zlatari} - Dama{ka, op. cit. str. 169.
40
Osnovnite principi na krivi~nata postapka imaat karakter na
op{ti, rakovodni pravila poradi toa {to: a) ja opredeluvaat kako formata,
taka i sodr`inata na krivi~nata postapka, b) nao|aat svoja konkretizacija i
natamo{na razrabotka vo niza drugi procesni normi, i v) slu`at kako osnova
za razbirawe na su{tinata na krivi~nata postapka i kako regulator na nejzinata
pravilna primena vo praktikata. Marina, P. op. cit. str. 77.
41
Josipovi}, I. Izuzeci od na~ela tra`enja materijalne istine u krivi~nom procesnom
pravu SFRJ, Na{a zakonitost, Zagreb, 1983/6, str. 54.
67

{to se zasnova na ova na~elo se narekuva optu`na postapka i dokolku
nema obvinenie, sudot ne postapuva po slu`bena dol`nost - ne procedat
iudex ex officio.
Soglasno ova na~elo samo ovlasteniot tu`itel (lat. accusator) e
nositel na obvinenieto, taka {to ne mo`e da se slu~i sekoj gra|anin
da obvinuva, so {to samite gra|ani se za{titeni od samovolni obvinenija.
Ovlasteniot tu`itel e subjekt koj vo krivi~nata postapka ima
svojstvo na procesna stranka koja go inicira krivi~noto gonewe protiv
storitelite na krivi~ni dela i koja gi prezema site procesni dejstvija
naso~eni kon utvrduvawe na postoewe na krivi~no delo i krivi~na
odgovornost na storitelot. 42
Od druga strana, na sekoj gra|anin mu e ovozmo`eno po pat na
krivi~na prijava da dade povod za podigawe obvinenie od strana na
ovlasteniot tu`itel, a voedno sekoj e dol`en da prijavi krivi~no
delo za koe se goni po slu`bena dol`nost osven vo so zakon propi{ani
slu~ai vo koi neprijavuvaweto na krivi~no delo pretstavuva krivi~no
delo (~l. 140 i 141 ZKP). Na toj na~in gra|anite mo`at i treba da
vlijaat na krivi~noto gonewe, no samo na ovlasteniot tu`itel mu pripa|a
taa funkcija. Ovlasten tu`itel za krivi~nite dela koi se gonat
po slu`bena dol`nost e javniot obvinitel, a vo negovo otsustvo -
o{teteniot kako supsidijaren tu`itel, dodeka za krivi~ni dela koi se
gonat po privatna tu`ba ovlasten tu`itel e o{teteniot kako privaten
tu`itel.
2. Spored navedenoto, kako ovlasteni tu`iteli vo na{eto krivi~no
procesno zakonodavstvo mo`at da se pojavat:
1 0 Javniot obvinitel - za krivi~ni dela {to se gonat po slu`bena
dol`nost (~l. 16 st. 2 ZKP) so barawe za gonewe (obvinitelen akt
ili obvinitelen predlog)
Javniot obvinitel e dr`aven organ komu mu e doverena funkcijata
na gonewe vo krivi~nata postapka za krivi~ni dela koi se gonat
po slu`bena dol`nost (gonewe po slu`bena dol`nost), {to zna~i bez
volja na liceto koe e o{teteno so krivi~noto delo. Ako postojat dokazi
deka e storeno krivi~no delo koe se goni po slu`bena dol`nost, javniot
obvinitel e dol`en da go prezeme goneweto (na~elo na legalitet
vo goneweto).
Za odreden broj krivi~ni dela javnito obvinitel kako ovlasten
tu`itel ima pravo da prezeme gonewe samo ako vo taa smisla e staven
predlog od o{teteniot (gonewe po predlog).
Najposle, za odredeni krivi~ni dela javniot obvinitel go poveduva
goneweto samo po prethodno odobrenie od nekoj dr`aven organ
(gonewe po odobrenie).
2 0 O{teteniot (supsidijaren tu`itel) - koga javniot obvinitel
najde deka nema mesto za poveduvawe ili prodolo`uvawe na krivi~na
42
Marina, P. op. cit. str. 148.
68

postapka (~l. 16 st. 3, 60-64 i 434 st. 1 ZKP).
Kaj site krivi~ni dela {to se gonat po slu`bena dol`nost i po
predlog, postoi mo`nost o{teteniot da stane ovlasten tu`itel, no
samo supsidijarno, ako vo konkretniot slu~aj javniot obvinietl ne go
prezeme goneweto ili se otka`e od goneweto. Toga{ stanuva zbor za
gonewe od strana na o{teteniot kako tu`itel. Institutot supsidijaren
tu`itel postoi kako za{tita vo slu~aj koga javniot obvinitel so
zloupotreba na svoeto pravo se otka`e od goneweto, kako i zaradi
zadovoluvawe na interesot na o{teteniot izvr{itelot na krivi~noto
delo da bide kaznet.
Vo postapkata za krivi~ni dela kaj koi javniot obvinitel e
ovlasten tu`itel, o{teteniot pod odredeni uslovi mo`e da nastapi
kako supsidijaren tu`itel, pri {to povtorno gi dobiva site prava na
javniot obvinitel, osven onie koi toj gi ima kako dr`aven organ. So
drugi zborovi, supsidijaren tu`itel (spored ZKP - o{teteniot kako
tu`itel) e o{teteniot koj go prezel goneweto od javniot obvinitel i
namesto nego stanal ovlasten tu`itel. Do prezemawe na goneweto od
javniot obvinitel mo`e da dojde samo ako javniot obvinitel voop{to
ne saka da go povede goneweto (ako ja otfrli prijavata) ili ako do zavr{uvaweto
na glavniot pretres se otka`e od ve}e povedenata postapka.
Vo postapkata sprema maloletnici institutot na supsidijarna
tu`ba ne postoi.
3 0 Privatniot tu`itel - za krivi~ni dela {to se gonat po privatna
tu`ba (~l. 16 st. 2 ZKP) - so privatna tu`ba.
Za goneweto na pomal broj polesni krivi~ni dela ovlasten tu-
`itel e samo o{teteniot (gonewe po privatna tu`ba), taka {to vo
postapkata za takvite dela javniot obvinitel nema nikakvi prava. Kaj
ovie krivi~ni dela se smeta deka javniot interes e povreden samo dokolku
o{teteniot li~no se smeta za povreden.
Vo postapkata za krivi~ni dela koi se gonat po privatna tu`ba
o{teteniot e ovlasten tu`itel (tn. primaren tu`itel) i gi ima site
prava kako i javniot obvinitel, osven onie koi na javniot obvinitel
mu pripa|aat vo svojstvo na dr`aven organ.
Licata li{eni od delovna sposobnost i maloletnici pod 16 godini
ne mo`at da podnesuvaat privatna tu`ba, za{to se smeta deka za
procesno nesposobni. Za niv privatnata tu`ba mo`e da ja podnese zakonskiot
zastapnik (privatniot tu`itel i o{teteniot kako tu`itel
koi imaat strane~ka sposobnost, no ne i sposobnost za prezemawe na
procesni dejstvija, dobivaat zastapnici). Privatniot tu`itel i negoviot
zakonski zastapnik, svoite prava vo krivi~nata postapka mo-
`at da gi ostvarat i preku polnomo{nik. So drugi zborovi, mo`no e
ovlasteniot tu`itel (privatniot tu`itel ili o{teteniot kako tu`itel,
no ne i javniot obvinitel) ili obvinetiot da imaat sposobnost da
bidat stranka, no ne i sposobnost za vr{ewe na procesnite dejstvija
69

(legitimatio ad processum). 43
Na ova mesto treba da se naglasi deka postoi i eden poseben vid
privatna tu`ba - protivtu`ba koja e dopu{tena samo vo slu~aj na zaemni
navredi. Taa tu`ba mo`e da se podnese i po istekot na rokot od
tri meseci sî do zavr{uvaweto na glavniot pretres. Po dvete tu`bi se
postapuva zaedno i pritoa se izrekuva edna presuda (~l. 48 st. 2 ZKP).
3. So na~eloto na akuzatornost vo krivi~noto procesno pravo,
vsu{nost se ovozmo`uva razdeluvawe na osnovnite funkcii vo krivi-
~nata postapka: goneweto koe mu e dovereno na ovlasteniot tu`itel,
odbranata koja mu e doverena na liceto protiv koe e naso~eno krivi-
~noto gonewe) i presuduvaweto (koe mu e dovereno na sudot). Nakratko,
na~eloto na akuzatornost pretstavuva celosna sprotivnost na
inkvizicionoto na~elo spored koe site tri funkcii na krivi~nata
postapka mu se dovereni na sudot kako edinstven subjekt vo postapkata.
Na~eloto na akuzatornost vo prethodnata postapka ednovremeno
ovozmo`uva i razdeluvawe na poveduvaweto od vodeweto na krivi-
~nata postapka: krivi~noto gonewe i poveduvaweto na krivi~nata postapka
go vr{i ovlasten tu`itel, a vodeweto na prethodnata postapka
go vr{at posebni istra`ni organi.
4. Me|u prednostite na ova vo odnos na inkvizitornoto na~elo,
obi~no se istaknuva deka so nego se: 1 0 obezbeduva nezavisnosta i objektivnosta
kako na sudot taka i na istra`nite organi, koi imaj}i pred
sebe dve ramnopravni stranki, se gri`at za obezbeduvawe uslovi za donesuvawe
pravilna i zakonita odluka, 2 0 ovozmo`uva poveduvaweto na
krivi~nata postapka da mu se doveri na poseben dr`aven organ - javnoto
obvinitelstvo, koj se gri`i krivi~noto gonewe da se prezeme sekoga{
koga toa e vo soglasnost so op{testvenite interesi, kako i 3 0
obezbeduva pogolema efikasnost na krivi~nata postapka.
5. Opredelbata za akuzatornoto na~elo, sporede koe nema krivi~na
postapka bez ovlasten tu`itel, osven ako so ovoj zakon poinaku
ne e opredeleno, proizleguva od ~l. 16 st. 1 ZKP, kako i od ~l. 151 st. 1
ZKP spored koj istragata se sproveduva po barawe na javniot obvinitel
i ~l. 153 ZKP soglasno koj javniot obvinitel ima pravo neposredno
da obvinuva.
Na~eloto na akuzatornost konsekventno e vklu~eno i vo ~l. 53
ZKP, od koj proizleguva deka ne samo poveduvaweto tuku, i natamo-
{niot tek na postapkata zavisi od ovlasteniot tu`itel. Imeno, ako vo
tekot na postapkata, sî do zavr{uvaweto na glavniot pretres ovlasteniot
tu`itel se otka`e od natamo{noto gonewe, postapkata sekoga{
se zapira. Toga{ koga ovlasteniot tu`itel }e se otka`e od goneweto,
krivi~nata postapka se zapira so re{enie na istra`niot sud-
43
Obvinetiot koj e sposoben da bide stranka vo postapkata e sposoben
da vr{i i dejstvija vo postapkata. Dokolku obvinetiot e maloleten ili nepresmetliv
dobiva pomo{ od branitel.
70

ija (~l. 163 i 262 ZKP), odnosno obvinenieto se otfrla so presuda (~l.
341 st. 1 t. 3 ZKP ).
Dejstvoto na na~eloto na akuzatornost se ogleda i vo okolnosta
{to istragata se vodi samo vo pogled na krivi~noto delo i obvinetiot
na koj se odnesuva re{enieto za sproveduvawe na istraga (~l. 158 st. 1
ZKP), kako i vo toa {to presudata mo`e da se odnesuva samo na lice
koe e obvineto i samo za delo koe e predmet na obvinenieto (subjektiven
i objektiven identitet me|u presudata i obvinenieto - ~l. 338 st. 1
ZKP).
6. Od akuzatornoto ili optu`noto na~elo postojat isklu~oci
sodr`ani vo ~l. 147 i 148 ZKP. Toa e slu~aj koga organite za vnatre-
{ni raboti prezemaat opredeleni procesni dejstvija pred poveduvaweto
na krivi~nata postapka, kako i toga{ koga vo opredeleni slu~ai
takvi ovlastuvawa ima istra`niot sudija (~l. 149 ZKP). Vakvoto otstapuvawe
od na~eloto na akuzatornosta vo polza na odredeni elementi
na inkvizitornosta e predopredeleno od neophodnosta za brzo i neodlo`no
postapuvawe.
7. So podnesuvawe na aktot na obvinenieto do nadle`niot sud
se doa|a vo fazata na poveduvawe na krivi~nata postapka vo koja sudot
ispituva dali se ispolneti zakonskite uslovi za sproveduvawe na postapkata.
Odlukata na sudot za osnovanosta na krivi~nata postapka doveduva
do sproveduvawe na istraga ili do re{avawe na pra{aweto za
podigawe na obvinitelen akt, a ako ne se ispolneti potrebnite uslovi
do zapirawe na postapkata
II. NA^ELO NA OFICIELNOST
1. Na{eto krivi~noprocesno zakonodavstvo se zasnova na na~eloto
na oficielnost spored koe odredeni dr`avni organi ja zapo~nuvaat
i ja vodat krivi~nata postapka po slu`bena dol`nost (ex officio)
isklu~itelno vo dr`aven (op{testven) interes, bez ogled na toa dali
liceto koe eventualno e o{teteno so krivi~noto delo (o{teteniot)
saka ili ne saka da se vodi krivi~na postapka protiv storitelot. Od
navedeniot poim na ova na~elo, so koj se izrazuva sprotivnost na akuzatornata
postapka od sredniot vek, vo koja po~etokot, a ponekoga{ i
tekot na postapkata, zavisea od voljata na o{teteniot, postojat dva
isklu~oci: gonewe po privatna tu`ba i gonewe po predlog na o{teteniot.
Vo ovie slu~ai poveduvaweto i traeweto na postapkata zavisi od
voljata na o{teteniot koj se rakovodi od svoite li~i interesi. Pritoa,
zna~ajno e da se naglasi deka supsidijarnata tu`ba ne pretstavuva
isklu~ok od ova na~elo, iako i toga{ poveduvaweto i traeweto na postapkata
zavisi od voljata na o{teteniot. Toa proizleguva ottamu {to
supsidijarnata tu`ba poimno e mo`na samo vo sistem {to go usvoil
na~eloto na oficielnost, taka {to goneweto od strana na o{teteniot
pretstavuva samo dopolnitelna procesna funkcija.
71

2. Ova na~elo se definira i kako na~elo koe va`i za krivi~noto
gonewe (gonewe po slu`bena dol`nost) kako edna od funkciite koi
se vr{at vo krivi~nata postapka. Pritoa, zna~ajno e deka ovde se zboruva
za javniot obvinitel kako subjekt na krivi~noto gonewe, a ne za
koj i da e ovlasten tu`itel, ottamu {to, koga e vo pra{awe dr`avniot
interes, samo javniot obvinitel e dol`en da ja povede i vodi krivi~nata
postapka. Intencijata na ovoj poim e podelba na krivi~nite dela na
dve grupi spored kriteriumot koj e isklu~itelniot ili barem primarniot
ovlasten tu`itel vo krivi~nata postapka. Za krivi~nite dela za
koi se goni po slu`bena dol`nost, ovlasten tu`itel e javniot obvinitel,
a za krivi~niet dela koi se gonat po privatna tu`ba ovlasten tu-
`itel e o{teteniot. Pritoa, krivi~nite dela koi se gonat po predlog
na o{teteniot spa|aat vo grupata na krivi~ni dela koi se gonat po
slu`bena dol`nost zatoa {to i za niv ovlaten tu`itel e javniot
obvinitel, bez ogled na toa {to negovata procesna aktivnost e zavisna
od voljata na o{teteniot (~l. 16 st. 2 ZKP). Ottamu i kaj krivi~nite
dela koi se gonat po predlog mo`e da se pojavi supsidijaren tu`itel.
3. Najposle, vo na{eto krivi~noprocesno zakonodavstvo, na~eloto
na oficielnost se upotrebuva i kako pravilo spored koe procesnite
dejstvija se sproveduvaat po inicijativa na sudot kako nivna
obvrska nezavisna od inicijativata na strankite.
72
III. NA^ELO NA ZAKONITOST
1. Na~eloto na zakonitosta (legalitetot) kao osnovno na~elo
na celokupniot praven sistem nu`no se javuva kako osnovno na~elo i
vo krivi~nata postapka. Ova na~elo vo krivi~noto procesno pravo vo
prv red zna~i deka krivi~nata postapka mora da bide pravno regulirana
i deka samo vo takva postapka, regulirana so zakon mo`e da dojde do
pravosilno re{avawe na krivi~nopravniot predmet. Ova na~elo vo
krivi~nata postapka e izrazena preku maksimata: nulla poena sine processu
(nema kazna bez postapka). Ottamu proizleguva deka site
krivi~oprocesni prava i dol`nosti na krivi~noprocesnite subjekti
se precizno utvrdeni vo ZKP, i deka vo vr{eweto na svojata funkcija
tie se dol`ni da se dvi`at vo ramkite na svoite ovlastuvawa i deka }e
gi ostvaruvaat so dejstvija i sredstva {to se predvideni so zakon i vo
zakonski utvrdenata forma. 44 Spored toa na~eloto na legalitetot vo
krivi~nata postapka se sveduva na:
1 0 Dol`nost na javniot obvinitel da gi goni storitelite na
krivi~ni dela. Javniot obvinitel e dol`en da prezema krivi~no gone-
44
Ova na~elo istovremeno zna~i deka, na izrekuvaweto i izvr{uvaweto
na krivi~nata sankcija sekoga{ mu prethodi krivi~na postapka, pa duri i
toga{ koga voop{to nema dvoumewe za konkretnoto lice deka e izvr{itel na
krivi~noto delo i deka zaslu`uva odredena sankcija.

we za krivi~ni dela za koi se goni po slu`bena dol`nost sekoga{ koga
postojat opredeleni stvarni i pravni zakonski uslovi bez ogled na toa
dali vo oddelni slu~ai toj li~no e uveren vo celesoobraznosta i korisnosta
od krivi~noto gonewe. Stvarnite uslovi se ispolneti koga postojat
dokazi {to ja potvrduvaat osnovanosta na somnenieto deka odredeno
lice storilo krivi~no delo koe se goni po slu`bena dol`nost
(postoeweto dovolno osnovi na somnevawe protiv liceto da mo`e da se
vodi krivi~na postapka). Pravnite uslovi se ispolneti koga ne postoi
nekoja zakonska pre~ka za poveduvawe na krivi~noto gonewe (postoewe
procesni pretpostavki i postoewe elementi na krivi~noto delo).
Na~eloto na legalitet na javnata tu`ba zna~i se sostoi vo toa,
kaj krivi~nite dela koi se gonat po slu`bena dol`nost javniot obvinitel
mora da povede krivi~no gonewe ako se steknati uslovite predvideni
vo zakon, bez ogled na kakvi i da e drugi pri~ini {to bi mo-
`ele da zboruvaat za toa goneweto da ne se prezema. Kako {to na~eloto
na oficielnost na poveduvawe na krivi~nata postapka ne zavisi
od voljata na op{teteniot, taka spored na~eloto na legalitetot poveduvaweto
na postapkata ne zavisi od voljata na javniot obvinitel,
t.e. koga se ispolneti uslovi predvideni vo zakonot, poveduvaweto na
postapkata za javniot obvinitel ne e samo mo`nost, tuku i obvrska i
dol`nost - obvrska i dol`not da gi goni site storiteli na edno krivi~no
delo. 45
2 0 Dol`nost na sudot i drugite dr`avni organi da gi vr{at
svoite funkcii vo vrska so krivi~noto gonewe. [to se odnesuva do
sudovite, va`no e deka spored ova na~elo, tie mo`at da se ustanovuvaat
i da se ukinuvaat samo so zakon. Vo ramkite na ova na~elo, isto taka, se
sodr`ani na~elata na rabota na sudot spored koi sudovite sudat samo
vrz osnova na ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani
vo soglasnost so ustavot.
Od tuka proizleguva deka su{tinata na ova na~elo e da se vr{i
funkcijata na krivi~noto gonewe, t.e. sigurno i neizbe`no da se primenuva
materijalnoto krivi~no pravo pod uslovite {to gi nalo`uva zakonot.
Za toa ne e dovolno da se vr{i samo obvinitelskata funkcija,
tuku i funkcijata na sudeweto kako i funkcijata na prijavuvaweto na
krivi~nite dela. 46
2. Vo potkrepa na legalitetot vo krivi~noprocesnata teorija
obi~no se istaknuva: 1 0 legalitetot obezbeduva ednoobrazna primena
na zakonite vo oblasta na krivi~noto gonewe i go isklu~uva neramnopravniot
tretman na gra|anite, 2 0 ja zacvrstuva pravnata sigurnost, 3 0
ja osloboduva odlukata na javniot obvinitel od nadvore{ni vlijanija,
od politi~ki intervencii i od subjektivna ocena, 4 0 ja eliminira vol-
45
Vasiljevi}, T. op. cit. str. 121.
46
Gruba~, M. Na~elo legaliteta u krivi~nom procesnom pravu, JRKKP, Beograd,
1988/3, str. 77.
73

jata na o{teteniot pri donesuvawe na odlukata za gonewe na storitelot
na krivi~noto delo, itn. Takvata uloga za legalitetot osobeno doa|a
do izraz koga istiot }e se sporedi so svojata sprotivnost - so na~eloto
na oportunitetot, spored koj javniot obvinitel ima pravo, no ne
i dol`nost da go inicira krivi~noto gonewe. 47
Zna~ajno e i toa deka vo soglasnost so na~eloto na legalitetot
vo krivi~nata postapka ne smee da se dovede vo pra{awe nitu edno pravo
na obvinetoto lice predvideno so normite na krivi~nata postapka
a koe se odnesuva na razre{uvaweto na vistinata vo vrska so izvr{enoto
krivi~no delo. Toa se odnesuva na pravoto na obvinetiot da bide
soslu{an, na pravna pomo{, na pravo na `alba i drugi pravni sredstva,
kako i na za{titata na site ostanati negovi prava i interesi vo krivi~nata
postapka.
3. Isklu~oci od na~eloto na legalitetot. Vo ~l. 17 ZKP e
istaknato na~eloto na legalitet kako pravilo, ottamu {to od nego se
predvideni odreden broj isklu~oci koi se odnesuvaat za oddelni krivi~ni
dela odnosno storiteli. Na toj na~in na{iot ZKP se opredlil i
za va`eweto na na~elot na oportunitet.
74
IV. NA^ELO NA OPORTUNITET
1. Govorej}i za na~eloto na zakonitosta spomnavme deka javniot
obvinitel e dol`en da go vr{i goneweto koga za toa postojat zakonski
uslovi. Toa zna~i deka pri postoewe na ova na~elo javniot obvinitel
ne re{ava za toa dali vo konkretnito slu~aj treba da go prezeme krivi~noto
gonewe, tuku samo ocenuva dali postoi verojatnost deka vo konkretniot
slu~aj se ispolneti site zakonski uslovi za krivi~na odgovornost
na nekoe lice, odnosno site zakonski uslovi za primena na
drugite merki sprema toa lice, pa dokolku smeta deka se ispolneti
site uslovi, toj spored zakonot e dol`en da go vr{i krivi~noto gonewe.
Dokolku ne postapi na toj na~in, toj go kr{i zakonot.
Pogore spomnavme deka nasproti ova na~elo postoi edno drugo
na~elo koe se odnesuva na slu~aite koga javniot obvinitel nema apsolutna
dol`nost da go vr{i krivi~niot progon. Vo takvi slu~ai, dodu-
{a, postoeweto na zakonskite uslovi pretstavuva nu`na pravna pretpostavka
za mo`nosta od poveduvawe na krivi~no gonewe, me|utoa duri
i toga{ koga takvite uslovi postojat, mo`e da dojde do krivi~no gonewe
samo ako javniot obvinitel smeta deka tokmu vo konkretniot slu~aj
e od dr`aven interes krivi~noto gonewe da se povede, odnosno ako od
aspekt na dr`avnite interesi e oportuno (celishodno) da se vr{i
krivi~noto gonewe. Ova na~elo se narekuva na~elo na oportunitet na
47
Marina, P. Ostvaruvawe na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot
vo krivi~nata postapka, Godi{nik na pravniot fakultet vo Skopje,
1982, str. 126-127.

krivi~noto gonewe. Vo negovo prisustvo, javniot obvinitel ne mora da
prezeme krivi~no gonewe ako smeta deka krivi~nata postapka i kaznuvaweto
na prestapnicite, odnosno primenata na drugite krivi~nopravni
sankcii vo konkretniot slu~aj od dr`aven interes ne bi bilo
oportuno. Vo toj slu~aj javniot obinitel se rakovodi od: 1 0 politi~ki
pri~ini, 2 0 vpe~atokot {to goneweto }e go ostavi vo javnosta, 3 0 bezna~ajnosta
na krivi~noto delo, 4 0 bezna~ajnosta na storenata {teta, 5 0
faktot deka {tetata e nadomestena, 6 0 pri~ini na procesna ekonomija,
7 0 potrebata za blagonakloneto postapuvawe sprema obvinetiot, 8 0
kriminalnopoliti~ki pri~ini vo vrska so negovata li~nost ili so politi~kata
situacija i sl. 48
2. Vo teorijata postojat pove}e argumenti koi se naveduvaat vo
prilog na ova na~elo, no mnogu posilni, iako pomalubrojni, se onie
argumenti koi se naveduvaat kako negovi nedostatoci.
1 0 Vo prilog na ova na~elo se naveduva deka:
- so negovata primena se ovozmo`uva vodewe smetka kako za individualnite,
taka i za op{testvenite interesi,
- oportunitetot se potpira vrz diskrecionata vlast na javniot
obvinitel {to dozvoluva poelasti~en stav i zemawe predvid na barawata
na sovremenata pravna filozofija i kriminalna politika, 49
- oportunitetot ja kine vrskata so teorijata na apsolutnoto kaznuvawe
i pridonesuva kon podobra organizacija na pravosudnite organi,
za{to ovozmo`uva poracionalno koristewe na kadrite, osloboduvaj}i
gi javnoto obvinitelstvo i sudot od odreden broj krivi~ni dela,
vo prv red od onie koi imaat malo zna~ewe, 50
- postojat golem broj bezna~ajni krivi~ni dela ~ii {to storiteli
bi bilo beskorisno da se gonat,
- vo slu~ai na polesni prestapi, osobeno ako na o{teteniot mu
e nadomestena {tetata, goneweto koe predizvikuva skandal mo`e da
ima pove}e nezgodni posledici ({teta), odo{to prednosti (korist),
- primenata na na~eloto na oportunitet e osobeno pogodno vo
krivi~nata postapka sprema maloletnicite, ottamu {to so nivnoto
krivi~no gonewe za krivi~ni dela od malo zna~ewe, se rizikuva da se
ostvari lo{o vlijanie vrz nivniot natamo{niot razvoj,
2 0 Osnovnite, i spored nas, najva`ni nedostatoci na na~eloto
na oportunitet se sostojat vo slednoto:
- vo slu~aj na negova ekstenzivna primena se ru{i osnovata i
smislata na na~eloto na legalitetot,
- postoeweto na na~eloto na oportunitet mu zadava smrten udar
na na~eloto na pravda (i pravi~nost), pomesteno vo ~l. 32 KZ, so ogled
na toa {to ne mo`at da postojat gra|ani podlo`eni na Krivi~niot za-
48
Vasiljevi}, T. op. cit. str. 122.
49
Gruba~, M. op. cit. str. 79.
50
Ibid, str. 79.
75

konik i gra|ani izzemeni od Krivi~iot zakonik, i {to na toj na~in od
koren se izmestuva, se kr{i i navreduva ustavnoto na~elo deka site
gra|ani se ednakvi pred zakonot (ednakvost na gra|anite vo pogled na
krivi~noto gonewe).
- mo`e da dovede do nepopravlivi posledici poradi zloupotrebi
vo negovata primena (vo praktikata ve}e e potvrdeno deka ~estopati
e izvor na samovolie). Sprotivnite tvrdewa: "ako javnoto obvinitelstvo
ispravno ja vr{i svojata funkcija, nema da se slu~uvaat zloupotrebi
poradi negovata primena," ili deka "mo`at da se predvidat
procesni ustanovi koi pru`aat izvesna garancija deka javniot obvinitel
nema da go zloupotrebi ova na~elo," se samo potvrda za realnosta
od postoeweto i zna~eweto na taa opasnot, koja, vpro~em, so propisi i
ne mo`e taka lesno da se predupredi. 51 Vo na{iot praven sistem, za
`al, sî u{te ne se pronajdeni adekvatni mehanizmi so koi efikasno }e
se spre~i javniot obvinitel neopravdano da odstapi od krivi~no gonewe.
Takvoto otstapuvawe od gonewe zasega se spre~uva samo so mo`nosta
od podigawe supsidijarna tu`ba.
- kako nedostatoci na na~eloto na oportunitet treba da se zemat
i site ponapred navedeni argumenti koi se istaknati vo prilog na
na~eloto na legalitetot.
- i kone~no, {to se odnesuva do delata od malo zna~ewe, va`no e
da se istakne deka za niv vo na{iot praven sistem nema potreba od
primena na ova na~elo. Na javniot obvinitel ne mu se potrebni nikakvi
procesni ovlastuvawa da ne goni za ovie dela, za{to spored ~l. 8
KZ, tie ne se krivi~ni dela. Ottamu, za niv ne mo`e da se prezeme krivi~no
gonewe duri ni toga{ koga javniot obvinitel toa bi go sakal. Vo
onie slu~ai koga javniot obvinitel sepak bi pokrenal krivi~no gonewe
za ovie dela, nasproti negovata ocenka, sudot ~ija kontrola e celosna
}e najde deka nema krivi~no delo.
Nakratko, na{ stav e deka samo na~eloto na legalitet (za izvr-
{enoto krivi~no delo mora sekoga{ i sekoj da se goni) i negovoto postojano
jaknewe pretstavuva garancija od mo`nite zloupotrebi na vlasta
i slu`benite lica zadol`eni za krivi~no gonewe i deka samo so
negova pomo{ mo`e da se obezbedi va`eweto na isklu~itelno va`nite
na~ela na pravda i pravi~nost, 52 ~ie nepo~ituvawe, barem vo na{ite
51
Na ovoj prigovor neve{to se odgovara: "Praktikata poka`uva deka
i vo sistemot na legalitet postojat mo`nosti, pomali ili pogolemi, zakonski
ili fakti~ki, za diskrecijata na javniot obvinitel (vo prv red pri odlu~uvaweto
dali ima dovolno dokazi za poveduvawe na krivi~nata postapka). Principot
na legalitetot e pridobvika na XIX vek i vo nego e vgradena nedoverba
sprema izvr{nata vlast na toa vreme i prili~o naivnoto veruvawe deka zakonodavecot
so propisi mo`e da gi spre~i zloupotrebite. Ibid, str. 79.
52
Vidi podrobno: Sulejmanov, Z, Penologija, vtoro i dopolneto izdanie,
str. 381-389 i 397-401 i Sulejmanov, Z. Kriminalna politika, str. 68-74.
76

sovremeni uslovi se poka`a kako eden od najzna~ajnite kriminogeni
faktori. Vo ovaa smisla, ne mo`eme, a da ne dodademe: nepravedno e nekoj
(koj i da e) da se kazni ako sudot ne storil sî {to e potrebno i site
drugi koi vr{at krivi~ni dela da bidat kaznati. Sudovite kone~no
mora da storat sî, da ne mo`e da im se prefrli deka za krivi~ni dela
gi osuduvaat samo licata koi ne se dovolno ve{ti da se izvle~at od zakonot.
3. Isklu~ocite od na~eloto na legalitet, odnosno va`eweto na
na~eloto na oportunitet vo na{eto zakonodavstvo doa|a predvid: 1 0 vo
postapkata sprema maloletnici, 2 0 vo postapkata na otstapuvaweto na
krivi~no gonewe 3 0 vo postapkata na ekstradicija, 4 0 pri
transformacijata na krivi~no delo vo prekr{ok, 5 0 kaj primenata na
institutot odobrenie za krivi~no gonewe, 6 0 kaj odlagaweto na krivi-
~noto gonewe so soglasnost na o{teteniot, 7 0 koga javniot obvinitel
ne e dol`en da prezeme krivi~no gonewe, 8 0 koga javniot obvinitel
mo`e da se otka`e od goneweto i, 9 0 kaj nekoi drugi krivi~nopravni
instituti kako, na primer: posebnite uslovi za gonewe, abolicijata,
zastarenosta i dr. 53
1 0 Zna~ajni isklu~oci od na~eloto na legalitetot postojat vo
postapkata sprema maoletnici.
a) Takov isklu~ok vo prv red postoi kaj krivi~nite dela za koi
se goni po slu`bena dol`nost, ako za deloto e propi{ana kazna zatvor
do tri godini ili pari~na kazna. Koga stanuva zbor za takvo krivi~no
delo, iako postojat dokazi deka maloletnikot go storil krivi~noto
delo, nadle`niot javniot obvinitel mo`e:
- da ne povede postapka pred sudot iako postojat dokazi deka go
storil krivi~noto delo, dokolku smeta deka ne bi bilo celesoobrazno
da se vodi postapka so ogled na prirodata na krivi~noto delo i na okolnostite
pod koi e storeno, na porane{niot `ivot na maloletnikot i
na negovite li~ni svojstva, kako i koga izvr{uvaweto na kaznata ili
na vospitnata merka e vo tek,
- uslovno da go odlo`i poveduvaweto na postapkata pred sudot
za vreme od {est meseci pod uslov vo toj rok da ne stori drugo krivi-
~no delo i da ja nadomesti {tetata ili na drug na~in da gi popravi
{tetnite posledici predizvikani so storuvawe na deloto,
- da ne povede postapka dokolku vrz osnova na izve{tajot od Centarot,
utvrdi deka e postignata spogodba me|u maloletnikot i negovoto
semejstvo i o{teteniot za vra}awe na imotnata korist, nadomes-
53
Pri~inite na oportunitetot mo`at da bidat: obyiri sprema storitelot
na krivi~noto delo, negovoto semejstvo ili javnosta, sprema barawata
na dr`avnata politika vo me|unarodnite odnosi, maloto zna~ewe na krivi-
~noto delo i otsustvoto na {tetni posledici, okolnosta deka storenata
{teta so krivi~noto delo e nadomestena, nesrazmernosta me|u tro{ocite na
postapkata i o~ekuvanite efekti od sudeweto. Gruba~, M. op. cit. str. 78.
77

tuvaweto na {tetata ili popravaweto na {tetnite posledici na deloto,
ili
- da mu predlo`i na sudot da odredi sprema maloletnikot merka
op{tokorisna rabota do 30 ~asa (~l. 68 st. 1 ZMP)
Navedenite odluki javniot obvinitel mo`e da gi donese koga }e
oceni deka slu~ajot e jasen i koga za toa postoi soglasnost od maloletnikot
i negoviot zakonski zastapnik, branitelot i o{teteniot, po
prethodno pribaven izve{taj od centarot (~l. 68 st. 2 ZMP). Zaradi
utvrduvawe na soglasnosta javniot obvinitel so pokana gi povikuva
navedenite lica. Nivnoto nedoa|awe koga se uredno pokaneti se smeta
za izrazuvawe nesoglasnost (~l. 68 st. 3 ZMP)
Centarot e dol`en na barawe na javniot obvinitel najdocna vo
rok od eden mesec da mu dostavi izve{taj vo koj pokraj drugite okolnosti
{to se odnesuvaat na li~nosta na maloletnikot i negovoto odnesuvawe
treba da bide sodr`ano mislewe i predlog vo odnos na donesuvaweto
na odluka (~l. 68 st. 4 ZMP). Pred donesuvawe na odlukata
javniot obvinitel mo`e da pobara poseben izve{taj od Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti za okolnostite pod koi e storeno krivi~noto
delo (~l. 68 st. 4 ZMP)
Postapkata okolu utvrduvaweto na uslovite za primena na na-
~eloto na oportuniutet, koja zakonodavecot ja narekuva - postapka za
posreduvawe i poramnuvawe, ne e mo`na dokolku krivi~noto delo na
maloletnikot imalo za posledica smrt na nekoe lice.
Inaku, odlukata vo postapkata za posreduvawe i poramnuvawe
mo`e da donese i sudot vo tekot na sudskata postapka (~l. 69 st. 1
ZMP). Odlukata ima forma na re{enie. Pritoa, u~esnicite {to dale
soglasnost za odlukata se smeta deka se otka`ale od `alba na re{enieto
(~l. 70 st. 1 ZMP).
b) Za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna zatvor do pet godini
javniot obvinitel mo`e vo rok od 15 dena da odlu~i da ne bara poveduvawe
na postapka iako postojat dokazi deka maloletnikot go storil
krivi~noto delo, ako smeta deka ne bi bilo celesoobrazno da se
vodi postapka so ogled na priordata na krivi~noto delo i na okolnostite
pod koi e storeno, na porane{niot `ivot na maloletnikot i na
negovata li~nost (~l. 100 st. 1 ZMP).
Zaradi utvrduvawe na okolnostite, javniot obvinitel mo`e da
pobara izvestuvawe od roditelite, odnosno od staratelot na maloletnikot,
od drugi lica i ustanovi, a koga e toa potrebno mo`e ovie lica
i maloletnikot da gi povika vo javnoto obvinitelstvo zaradi neposredno
zapoznavawe. Toj mo`e da pobara mislewe od centarot za celesoobraznosta
za poveduvawe postapka sprema maloletnikot (~l. 100 st. 2
ZMP).
Ako za donesuvawe na odlukata treba da se ispitaat li~nite
svojstva na maloletnikot, javniot obvinitel mo`e, vo spogodba so centarot,
da go upati maloletnikot vo prifatili{te ili vo ustanova za
78

ispituvawe ili vospituvawe, koe mo`e da trae najdolgo eden mesec
(~l. 100 st. 3 ZMP).
Vo ovoj slu~aj za oportunosta na vodeweto na krivi~nata postapka
najprvin odlu~uva javniot obvinitel, koj sekoga{ koga toa go smeta
za osnovano mo`e da bara poveduvawe na krivi~nata postapka. Ako
toj odlu~i da ne bara poveduvawe na krivi~nata postapka, negovata
odluka }e bide kone~na dokolku o{teteniot (kogo javniot obvinitel e
obvrzan da go izvesti za svojata odluka), vo zakonski opredeleniot rok
od 8 dena ne postavat barawe do sovetot na maloletnici na nadle`niot
sud sprema maloletnikot, sepak da se vodi krivi~na postapka (~l. 100
st. 5 ZMP).
v) Koga se ispolneti uslovite za kaznuvawe na postar maloletnik
od ~l. 43 do 49 ZMP, javniot obvinitel mo`e pred da podnese barawe
za poveduvawe na podgotvitelna postapka da mu predlo`i na maloletnikot,
negoviot branitel i semejstvoto da se sprovede posebna postapka
za priznavawe na odgovornosta i spogoduvawe za visinata na kaznata.
Takov predlog javniot obvinitel mo`e da podnese vo slu~aite
koga raspolaga so dokazi koi nedvosmisleno uka`uvaat deka maloletnikot
e storitel na krivi~noto delo, deka e odgovoren za storenoto
delo i deka se ispolneti uslovite za izrekuvawe na kazna (~l. 101 st. 1
ZMP).
Vo postapkata za spogoduvawe javniot obvinitel }e gi pribere
od centarot site potrebni izve{tai i drugi dokumenti za li~nosta na
maloletnikot i }e obezbedi soglasnost od o{teteniot. Ako so predlogot
e soglasen o{teteniot, javniot obvinitel gi povikuva na javno spogoduvawe,
maloletnikot, negoviot zastapnik, centarot i o{teteniot.
Ako na spogoduvaweto se postigne soglasnost, se sostavuva spogodba
koja ja potpi{uvaat site prisutni u~esnici (~l. 101 st. 1 i 2 ZMP).
Javniot obvinitel ja dostavuva spogodbata do sovetot na maloletnici
koj mo`e da ja prifati spogodbata i da donese presuda so koja
}e ja izre~e predlo`enata kazna, protiv koja ne e dozvolena `alba.
Ako sudot ne ja prifati spogodbata go vra}a predmetot na javniot
obvinitel koj e dol`en da podnese barawe za poveduvawe podgotvitelna
postapka (~l. 101 st. 3 ZMP).
Vo tekot na sudskata postapka sudskite spisi i izjavite na maloletnikot
i negoviot branitel dadeni vo postapkata za spogoduvawe
ne smeat da se koristat kako dokaz i }e bidat izdvoeni od sudskata postapka
(~l. 101 st. 4 ZMP). Isto taka, javniot obvinitel ne smee da se
povikuva na podatocite i izjavite dadeni vo postapkata na spogoduvawe
(~l. 101 st. 5 ZMP).
g) Zakonot dozvoluva javniot obvinitel da go primeni na~eloto
na oportunitet i toga{ koga re{ava dali }e ja povede krivi~nata postapka
sprema maloletnik sprema koj e ve}e vo tek izvr{uvawe na kazna
ili vospitna merka za nekoe drugo krivi~no delo. Vo takov slu~aj
javniot obvinitel, soglasno na~eloto de minima non curat praetor, mo`e
79

da odlu~i da ne povede krivi~na postapka za drugoto krivi~no delo na
maloletnikot ako so ogled na negovata te`ina, kako i so ogled na kaznata,
odnosno vospitnata merka {to se izvr{uva, ne bi i bilo celsihodno
da se vodi krivi~na postapka i da se izre~e krivi~na sankcija. 54
d) Vo krivi~nata postapka sprema maloletnici postoi i pravo
na sudot da se rakovodi so na~eloto na oportunitet pri izrekuvaweto
na krivi~nata sankcija. Imeno, sovetot za maloletnici mo`e da ja zapre
postapkata koga }e najde deka sprema maloletnikot ne e celishodno
da se izre~e kazna, nitu vospitna merka. 55
2 0 Va`eweto na na~eloto na oportunitet doa|a do izraz i kaj
otstapuvaweto na krivi~no gonewe na stranska dr`ava. Toga{ koga
javniot obvinitel na Republka Makedonija e ovlasten da ne goni stranski
dr`avjanin (koj ima `iveali{te vo stranska dr`ava, a koj na podra~jeto
na na{ata dr`ava storil krivi~no delo koe spa|a vo grupata
krivi~ni dela za koi se goni po slu`bena dol`nost) tuku goneweto da
go otstapi na stranskata dr`ava vo koja stranecot za koj stanuva zbor
ima `iveali{te (~l. 507 ZKP). Re{enieto za otstapuvawe na krivi-
~noto gonewe na stranska dr`ava mo`e da se donese samo ako stranskata
dr`ava ne se protivi na toa. Vo toj slu~aj, re{enieto mo`e da se
donese iako ne postojat uslovite od ~l. 510 ZKP - uslovite za predavawe
(ekstradicija).
Otstapuvaweto mo`e da se dozvoli za krivi~nite dela za koi e
predvidena kazna zatvor do deset godini, kako i za krivi~nite dela zagrozuvawe
na javniot soobra}aj. Spored toa organot koj donesuva re{enie
za otstapuvawe na krivi~no gonewe i sudewe na organite na stranskata
dr`ava e vrzan za navedenite pravni uslovi pod koi mo`e da se
odobri otstapuvaweto, me|utoa i pokraj postoeweto na tie uslovi ne e
dol`en da donese takvo re{enie, odnosno soglasno interesite na na-
{ata dr`ava mo`e da go primeni na~eloto na oportunitet.
Ovde, me|utoa, treba da se znae deka otstapuvaweto na krivi~noto
gonewe od stojali{te na me|unarodnoto krivi~no pravo, ne pretstavuva
primena na na~eloto na oportunitet, zatoa {to goneweto, sepak,
go vr{at organite na drugata dr`ava.
3 0 Od na~eloto na oportunitet mo`e da se rakovodi i ministe-
54
Koga e vo tek izvr{uvawe na kazna ili druga sankcija javniot obvinitel
mo`e da odlu~i da ne bara poveduvawe na postapka za drugo krivi~no
delo na maloletnikot, ako so ogled na te`inata na toa krivi~no delo, kako i
na kaznata, odnosno sankcijata {to se izvr{uva, ne bi imalo cel vodewe na
postapkata i izrekuvawe na sankcija za toa delo (~l. 100 st. 4 ZMP).
55
"Sovetot so re{enie }e ja zapre postapkata vo slu~aite koga spored
odredbite na Zakonot za krivi~na postapka sudot donesuva presuda so koja
obvinenieto se odbiva ili so koja obvinetiot se osloboduva od obvinenieto,
kako i koga sovetot }e najde deka ne e soobrazno na maloletnikot da mu se
izre~e sankcija. (~l. 121 st. 2 ZMP).
80

ot za pravda vo postapkata za ekstradicija. Imeno, od pri~ini na
celishodnost, ministerot za pravda mo`e da go odbie predavaweto na
liceto i pokraj toa {to prethodno, vo sudska postapka, e utvrdeno deka
se ispolneti site uslovi za negovoto predavawe (~l. 518 st. 1, 2 i 3
ZKP ), a po predlog na ministerot za pravda, Vladata na Republika
Makedonija mo`e da odlu~i da ne se dozvoli ekstradicija, ako za toa
postojat posebno opravdani interesi za dr`avata ( ~l. 518 st. 4 ZKP )
4 0 Do primena na na~eloto na oportunitet (otstapuvawe od na-
~eloto na legalitetot) doa|a i vo slu~i na izdedna~uvawe na krivi-
~noto delo so disciplinski delikt. Takva mo`nost najprvin postoi kaj
nekoi dela na voeni lica. Spored ~l. 351 KZ, za krivi~no delo protiv
vooru`enite sili za koe e propi{ana kazna zatvor do tri godini, namesto
krivi~na sankcija, na voeno lice mo`e da mu se izre~e disciplinska
kazna, odnosno merka utvrdena so zakon ako deloto dobilo osobeno
lesen vid i ako toa go baraat interesite na slu`bata. Takov slu-
~aj e predvideni vo ~l. 46 st. 3 KZ. Spored taa odredba osudeniot, koj za
vreme na izdr`uvaweto na kaznata zatvor ili maloletni~ki zatvor }e
stori krivi~no delo za koe zakonot propi{uva pari~na kazna ili zatvor
do edna godina, }e se kazni discilinski.
5 0 Spored sfa}aweto na pove}eto avtori, do ~esta primena na
na~eloto na oportunitet doa|a kaj primenata na institutot odobrenie
za krivi~no gonewe. Odobrenie za krivi~no gonewe pretstavuva
soglasnost na nadle`en dr`aven organ da se zapo~ne so krivi~no gonewe
na storitelot na odredeno krivi~no delo za koe so zakon e propi-
{ano deka ne mo`e da se goni bez prethodno odobrenie. Spored na{eto
pravo odobrenie za krivi~no gonewe e predvideno vo tri slu~ai:
a) Toa e najprvin slu~aj kaj onie krivi~i dela ~ija priroda go
postavuva baraweto da se ispita celishodnosta na goneweto od stojali{te
na dr`avniot interes. Taka, kaj oddelni krivi~ni dela: povreda
na ugledot na stranska dr`ava (~l. 181 KZ) i povreda na ugledot na me-
|unarodna organizacija (~l. 182 KZ), za krivi~noto gonewe e neophodno
odobrenie na ministerot za pravda (~l. 183 KZ).
b) Davaweto odobrenie za gonewe e predvideno i vo slu~aite
koga doa|a predvid priznavaweto na stransko krivi~no pravo i stranska
krivi~na postapka. Taka, ako za krivi~noto delo {to treba da se
goni postapkata e ve}e povedena ili e dovr{ena vo stranska dr`ava
(~l. 120 st. 1 KZ), ili ako krivi~noto delo {to treba da se goni ne e
krivi~no delo spored propisite na dr`avata vo koja e storeno (~l. 120
st. 3 KZ), nadle`niot obvinitel e dol`en prethodno da pribavi odobrenie
od javniot obvinitel na Republika Makedonija
v) Isto taka, koga se raboti za storiteli koi po odreden osnov
u`ivaat krivi~noprocesen imunitet, za nivnoto krivi~no gonewe e
potrebno odobrenie od nadle`niot dr`aven organ.
Inaku, samoto odobrenie akt vo koj se ceni celishodnosta na
krivi~noto gonewe od strana na vonprocesen subjekt i so nego se ogra-
81

ni~uva dejnosta na javniot obvinitel vo vr{eweto na funkcijata na
goneweto.
6 0 Isklu~oci kaj odlagaweto na krivi~noto gonewe so soglasnost
na o{teteniot. 56 Spored ~l. 145 st. 1 ZKP, javniot obvinitel so
soglasnost na o{teteniot mo`e da go odlo`i krivi~noto gonewe za
krivi~no delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do
tri godini ako osomni~eniot e podgotven da se odnesuva spored upatstvata
na javniot obvinitel i da gi ispolni opredelenite obvrski so
koi se namaluvaat ili otstranuvaat {tetnite posledici na krivi~noto
delo. Takvi obvrski mo`at da bidat:
a) otstranuvawe ili nadomestuvawe na {tetata,
b) pla}awe na opredelen pridones vo polza na buxetot ili druga
institucija {to vr{i javni ovlastuvawa ili vo humanitarni celi,
v) ispolnuvawe na obvrskite vo odnos na izdr`uvaweto.
Koga storitelot vo rok {to ne mo`e da bide podolg od {est meseci
ja ispolni obvrskata, javniot obvinitel }e ja otfrli krivi~nata
prijava protiv storitelot na krivi~noto delo (~l. 145 st 2 ZKP).
7 0 Isklu~ci koga javniot obvinitel ne e dlo`en da prezeme krivi~no
gonewe. Spored ~l. 146 t. 1 ZKP javniot obvinitel ne e dol`en
da prezeme krivi~no gonewe ako vo Krivi~niot zakonik e utvrdeno
deka sudot mo`e storitelot na krivi~no delo da go oslobodi od kazna
i javniot obvinitel, so ogled na konkretnite okolnosti na slu~ajot
56
Vo posledno vreme vo zemjite {to go prifatile na~eloto na legalitet
na krivi~noto gonewe, vo soglasnost so jakneweto na orientacijata na materijalnoto
krivi~no pravo kon li~nosta na prestapnikot i baraweto za ekonomi~nost
vo krivi~nata postapka, sî pove}e se sretnuvaat razni na~ini na
negovo ograni~uvawe, odnosno, {irewe na na~eloto na oportunitet na krivi-
~niot progon. Me|u niv osobeno se istaknuva institutot uslovno zapirawe na
krivi~niot progon (vo literaturata na angliski jazik, a ottamu i vo ostanatite
zemji e uva`en nazivot diversion, so koj se ozna~uva "skr{nuvawe," odstapuvawe
od redovniot tek na krivi~nata postapka). Toj, kaj o~igledno polesnite
prestapi, mu ovozmo`uva na javniot obvnitel da donese odluka za izostavuvawe
na krivi~niot progon protiv obvinetiot, ~esto pod uslov da se podlo-
`i pod nekoi naredbi i upatstva, na primer, za nadomest na {teta, vra}awe na
predmeti, da uplati odredena suma vo korist na ustanova za socijalna za{tita,
za lekuvawe od narkomanija ili alkoholizam i sl. (tn. diversion with intervention).
Krapac, D. Savremeni prethodni krivi~ni postupak: nastanak i glaven zna~aj}e,
Na{a zakonitost, Zagreb, 1989/2-3, str. 313. So ovoj problem iscrpno se zanimava{e
XIII kongres za krivi~no pravo (Kairo, 1984) i vo Rezolucijata {to proizleze
od rabotata na III sekcija im prepora~a na vladite da ja razgledaat
negovata implementacija vo vnatre{noto pravo, {to vo na{iot ZKP od 1996,
tokmu so ovaa odredba i se slu~i. Vidi podrobno: Sulejmanov, Z. Kriminalna
politika, Fondacija Fridrih Ebert i Institut za sociolo{ki i politi~kopravni
istra`uvawa, Skopje, 2001, str. 334-338.
82

oceni deka samata presuda bez krivi~na sankcija ne e potrebna. 57
Vtor slu~aj koga javniot obvinitel ne e dol`en da prezeme krivi~no
gonewe, odnosno mo`e da se otka`e od goneweto postoi ako
osomni~eniot kako ~len na organizirana grupa, banda ili drugo zlostorni~ko
zdru`enie dobrovolno sorabotuva pred ili posle otkrivaweto
ili vo tek na krivi~nata postapka i ako takvata sorabotka i izjava
na toa lice e od bitno zna~ewe za otkrivawe i doka`uvawe na krivi~nite
dela i storitelite (~l. 146-a ZKP)
8 0 Isklu~oci koga javniot obvinitel mo`e da se otka`e od goneweto.
Spored ~l. 146 t. 1 ZKP javniot obvinitel mo`e da se otka`e
od goneweto ako vo Krivi~niot zakonik za krivi~noto delo e propi-
{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do tri godini, a osomni~eniot
poradi delotvorno kaewe 58 go spre~il nastanuvaweto na {tetnite posledici
ili ja nadomestil seta {teta, i javniot obvinitel, so ogled na
konkretnite okolnosti na slu~ajot, oceni deka krivi~nata sankcija ne
bi bila osnovana.
9 0 Na~eloto na oportunitet se ostvaruva i so primena na krivi-
~nopravnite instituti: abolicija koja ednakvo e pomestena kaj amnestijata
(~l. 113 KZ) i pomiluvaweto (~l. 114 KZ) 59 i, zastarenost (~l.
107 KZ). 60
4. Fakti~ko vospostavuvawe na oportunitetot sprotivno na
zakonskite odredbi. Slu~aite na fakti~ko vospostavuvawe i primena
na na~eloto na oportunitet sprotivno na zakonskite odredbi, vo
osnova mo`at da se pomestat vo slednive dva grupi:
1 0 Slu~ai na neotkrivawe i nepodnesuvawe krivi~ni prijavi za
odredeni dela za koi organite za vnatre{ni raboti ocenuvaat deka vo
odreden vremenski periodi ne e celishodno da se gonat. Ovde naj~esto
57
Za osloboduvaweto od kazna vidi: Sulejmanov, Z. Krivi~no pravo,
op{t del, str. 356-358.
58
Vidi: ibid, str. 179-180.
59
Vidi, ibid, str. 424
60
Vidi: ibid, str. 419 i natamu. Inaku vo stranskite krivi~ni postapki
se pozaniti i brojni drugi otstapki od na~eloto na legalitetot koi se
opravduvaat so tn. konsensualen pristap. Taka, na primer, so ustanovata plea
bargaining (spogoduvawe za odbranata) vo SAD na javniot obvinitel mu se ovozmo`uva
da se spogodi so branitelot okolu oblikot na formalnata odbrana
vrz osnova na {to obvinetiot }e bide obvinet za polesno krivi~no delo odo-
{to ona koe navistina go storil. Vo Francija pak, duri kako profesionalna
ve{tina na sekoj javen obvinitel se smeta koga nekoj zlostor (crime) so ispu-
{tawe na kvalifikatornite okolnosti }e go definira kako polesno kaznivo
delo (délit) i na toj na~in predmetot }e go upati na re{avawe na tn. popraven
sudija (tribunal correctionel), namesto do sudot za najte{ki dela (cour d'asseses) i
na toj na~in }e go sprovede ona {to vo Francija se narekuva correctionalisation.
83

se raboti za krivi~ni dela {to, so ogled na nivnite bliski obele`ja,
ednovremeno se pomesteni i me|u prekr{ocite: komar, dela povrzani
so prostitucijata, izdavawe ~ek bez pokritie, maltretirawe `ivotni,
dela od sferata na tn. ekolo{ki kriminalitet i sl.
2 0 Slu~ai na otstapuvawe od na~eloto na legalitetot sprema
otkrieni i evidentni krivi~ni dela na poznati storiteli od politi-
~ki pri~ini ili od politi~ki pritisoci vrz organite na krivi~niot
progon. Ottamu i konstatacijata - krivi~nite zakoni ne va`at za nekoi
kategorii storiteli na krivi~ni dela - koja za `al vo praktikata
sekojdnevno ja potvrduva, osobeno za krivi~nite dela od oblasta na
organiziraniot kriminalitet.
84
V. NA^ELO NA KONTRADIKTORNOST
1. Na~eloto na kontradiktornost (raspravnost) zna~i deka vo
uslovi na podelenost na krivi~noprocesnite funkcii i aktivnata, od
strana na sudot im se ovozmo`uva ednakvo pravo na strankite da gi
iznesuvaat svoite navodi i tvredewa koi se vo nivna korist, kako i da
se sprotivstavuvaat na navodite i tvrdewata na sprotivnata stranka
so svoi argumenti. So ova na~elo na sekoja stranka i se pru`a mo`nost
da se izjasni za procesnite dejstvija na drugata stranka (da im protivre~i:
lat. contradicere) pred da bide donesena odluka od strana na sudot.
Ova na~elo vo osnova poa|a od poznata maksima audiatur et altera pars i
ottamu mo`e da se sretne i pod nazivot - dvostrano soslu{uvawe na
strankite. 61
2. Za sogleduvawe na na~eloto na kontradiktornost vo prethodnata
postapka od zna~ewe e u~estvoto na strankite vo negovite dve
fazi: fazata na poveduvawe na krivi~nata postapka i fazata na istraga.
Spored ~l. 152 ZKP, vo fazata na poveduvawe na krivi~nata postapka,
istra`niot sud e dol`en svoite odluki da gi donesuva duri otkako
}e go ispita obvinetiot, a vo opredeleni slu~ai da odr`i i ro~i{te
poradi donesuvawe na odluka za podnesenoto barawe, odnosno predlog.
[to se odnesuva do u~estvoto na strankite vo istragata, so ~l.
161 ZKP se regulirani aktivnostite na strankite, taka {to tie mo`at
da prisustvuvaat kako na ispituvaweto na obvinetiot, taka i pri uvidot
i soslu{uvaweto na ve{takot. Pokraj toa, tie, pod zakonski predvidenite
uslovi, mo`at da prisustvuvaat i na soslu{uvawe na svedocite.
Vo ovie slu~ai pokraj obvinetiot pravo na u~estvuvawe ima i nego-
61 Audiatur et altera pars (neka se ~ue i drugata strana) e na~elo na sekoja
kontradiktorna postapka so zna~ewe deka sudot i sekoj drug organ koj donesuva
odluka mora da ja soslu{a protivnata stranka, odnosno drugite zainteresirani
lica vo postapkata pred da donese odluka po predlogot na koja i da e
stranka ili u~esnik vo postapkata. Ova na~elo e osnov na ramnopravnosta na
strankite i drugite u~esnici vo postapkata.

viot branitel. Isra`niot sudija koj gi vr{i istra`nite dejstvija e
dol`en da prezeme merki so ~ija pomo{ }e gi izvesti strankite za pretstojnite
istra`ni dejstvija i na toj na~in }e im ovozmo`i da go ostvarat
svoeto pravo na prisustvo. Koga strankite prisustvuvaat na ovie
dejstvija, tie imaat i pravo na aktivno u~estvo vo nivnoto izveduvawe.
Treba da se spomne i toa deka ovlasteniot tu`itel i branitelot mo-
`at da prisustvuvaat i na pretres na dom.
Vo prethodnata krivi~na postapka na~eloto na kontradiktornost
doa|a do izraz taka {to strankite raspravaat na na~in {to usno
ili pismeno gi iznesuvaat svoite tvrdewa ili {to u~estvuvaat na ro-
~i{tata, kako i vo izveduvaweto na istra`nite dejstvija.
Na~eloto na kontradiktornost doa|a do celosen izraz na glavniot
pretres. Na glavniot pretres strankite usno i neposredno gi
iznesuvaat svoite tvredewa so koi gi potkrepuvaat nivnite barawa
kako i onie so koi gi negiraat navodite na sprotivnata stranka. Seto
toa e od nesomneno zna~ewe za utvrtduvawe na vistinata.
3. Sumarno zemeno, ova na~elo se sostoi vo pru`awe mo`nost na
sekoja stranka vo tekot na postapkata da gi iznese sopstvenite stavovi
za pra{awata {to se predmet na raspravata i, po pravilo, vo neposredna
diskusija da se izjasni za stavovite na sprotivnata stranka, da stavi
predlozi za re{avawe na spornite pra{awa i zaradi za{tita na
svoite prava. 62
VI. NA^ELO NA USMENOST
Na~eloto na usnenost, {to e prifateno vo na{eto krivi~noprocesno
zakonodavstvo, pretstavuva podloga na presudata. So ogled na
toa {to sudot ja zasnova presudata samo na fakti i dokazi {to se izneseni
na glavniot pretres (~l. 339 ZKP), te`i{teto na primenata na
na~eloto na usnenosta e pomesteno na glavnata rasprava i raspravata
pred vtorostepeniot sud. Glavnata rasprava e uredena kako usmena postapka,
za{to na toj na~in najdosledno se obezbeduva sproveduvaweto na
javnosta i kontradiktornosta na raspravata.
Usmenata rasprava zapo~nuva so otvoraweto na glavniot pretres.
Usmenosta e prisutna kaj ~itaweto na obvinitelniot akt ili
privatnata tu`ba (~l. 308 st. 1 ZKP), kaj ispituvaweto na obvinetiot,
svedocite, ve{tacite, kaj ~iteweto na ispravite i govorot na strankite.
Pretsedatelot na sovetot glasno mu go ka`uva na zapisni~arot toa
{to treba da se vnese vo zapisnikot, a strankite na ist na~in stavat
prigovori na zapisnikot, za {to strankite zadol`itelno dobivaat
primerok od zapisnikot i mo`at da stavaat zabele{ki vo pogled na sodr`inata
i da baraat ispravki (~l. 75 st. 3, 301 i 302 ZKP). Spored svojata
priroda usmenosta na subjektite im ovozmo`uva vo me|usebnoto
62
Vasiljevi}, T. op. cit. str. 115.
85

komunicirawe da gi sogledaat i psihi~kite do`ivuvawa, pri iska`uvawata
kako i vo najcelosna mera da gi soznaat i rasvetlat relevantnite
fakti i okolnosti za re{avawe na krivi~niot predmet.
Zaradi nivnata bliskost na~eloto na usmenost treba da se razlikuva
od na~eloto na neposrednosta. Taa razlika vo prv red se sostoi
vo toa {to usmenosta se odnesuva na celokupniot soobra}aj na u~esnicite
vo postapkata, a neposrednosta samo na dokaznite sredstva.
Osven toa, mo`no e zadovoluvawe na na~eloto na usmenosta so naru-
{uvawe na na~eloto na neposrednost (na primer, so ispituvawe na svedokot
za sodr`inata na isprava, ili so ~itawe na zapisnikot od soslu{uvawe
na svedok vo istragata). 63
VII. NA^ELO NA NEPOSREDNOST
1. Na~eloto na neposrednost se sostoi vo toa {to sudot vo krivi~nata
postapka gi soznava site fakti va`ni za rasvetluvawe i re{avawe
na krivi~niot predmet preku direkten dopir so izvornite (primarni)
dokazni sredstva. Stanuva zbor za direkten dopir na sudot so
krivi~noprocesnite stranki, so li~nite izvori na dokazi, kako i so
izvornite materijalni dokazni sredstva. Ova na~elo vo evropskite kontinetalni
zemji se pojavi kako reakcija na inkvizicionata postapka,
vo koja sudot kaj site pote{ki prestapi donesuval odluka vrz osnova na
zapisnici od itragata, pa me|u izvornite dokazni sredstva i sudot sekoga{
se interpoliral zapisnikot kako vonredno dokazno sredstvo. 64
Zna~eweto na na~eloto vo osnova mo`e da se pomesti na tri ramni{ta:
1 0 Sproveduvawe na na~eloto na neposredna sudska ocena na dokazite
go ~uva sudot od opasnosta da gi ocenuva dokazite vo izopa~ena
(neverna) forma, {to zna~i pridonesuva za vospostavuvawe na vistinata.
65 2 0 Neposrednata ocena na dokazite natamu ja ovozmo`uva ne
samo logi~nata ocena na dokazite (ocena na dokazite spored logi~kata
vrednost na nivnata sodr`ina), tuku i psiholo{kata ocena na nivnata
uverlivost, koja e neophodna kaj site dokazi koi se sostojat vo iska`uvawe
na lica. 66 So drugi zborovi, vpe~atocite {to sudot gi dobiva direktno
od izvorot, sozdavaat poverodostojna pretstava za nastanot i
site fakti, odo{to nivnoto posredno dobivawe.
3 0 Sproveduvaweto na neposrednata ocena na dokazite mu ovozmo`uva
na sudot da go ispita obvinetiot, svedokot i ve{takot spored
svoite soznajni potrebi. Imeno, ~esto se slu~uva organot koj toa lice
63
Zlaatri} - Dama{ka, op. cit. str. 346.
64
Ibid. str. 181.
65
Bayer, V. op. cit. knjiga prva, str. 207.
66
Ibid, str. 207.
86

go ispituval vo istragata da propu{til da postavi oddelni pra{awa
koi spored misleweto na sudot se od su{testvena va`nost. Tuka ne
mo`e da se ka`e deka sekoga{ se raboti za nebre`no izvr{uvawe na
svojata rabota od strana na organot {to ja vodel postapkata, tuku za
toa deka oddelni fakti duri na glavnata rasprava stanale va`ni, poradi
promena na situacijata vo doka`uvaweto. So drugi zborovi, koga
sudot bi gi ocenuval dokazite samo vrz osnova na zapisnikot za nivnoto
izveduvawe vo istragata, toj na soslu{uvanite lica ne bi mo`el da
im gi postavi tie pra{awa dopolnietlno. 67
2. Otstapuvawata od na~eloto na neposrednosta se opredeleni
vo ZKP i samo vo tie slu~ai mo`e da se dopu{ti ~itawe na zapisnici
za iskazite na obvinetite, svedocite i ve{tacite. Stanuva zbor za
slednive slu~ai:
1 0 koga kon ~itawe na zapisnicite se pristapuva poradi nemo`nosta
potrebnite lica neposredno da se ispitaat pred sudot od pri~ini
{to tie umrele, du{evno se razbolele ili koga tie ne mo`at da se
pronajdat, odnosno koga poradi bolest, starost, prekin na komunikaciite
i drugi va`ni pri~ini ne mo`at da dojdat pred sudot (~l. 325 st. 2
t. 1 ZKP),
2 0 koga nema objektivni pre~ki za raspit na potrebnite lica, no
samite tie, od subjektivni ili od nekoi drugi pri~ini, ne sakaat da gi
dadat svoite iskazi (~l. 325 st. 2 t. 2 ZKP). Takov e, na primer, slu~ajot
koga na glavniot pretres obvinetiot voop{to ne saka da odgovara
ili ne saka da odgovara na oddelni pra{awa, a postoi negov iskaz {to
e daden porano, se ~ita negoviot porane{en iskaz (~l. 309 st. 2 ZKP).
3 0 koga ima potreba od razjasnuvawe na nejasni i protivre~ni
iskazi, kako i potreba da se kontrolira to~nosta na oddelni iska`uvawa.
Taka, na primer, koga obvinetiot na glavniot pretres otstapuva
od svojot iskaz daden vo prethodnata postapka ili na porane{niot
glaven pretres, negoviot iskaz mo`e da se pro~ita, a dokolku obvinetiot
ja iznel svojata odbrana vo tekot na istragata, a na glavniot
pretres go koristi pravoto na mol~ewe, za negova odbrana }e se smeta
izjavata dadena pred istra`en sudija (~l. 309 st. 3 i st. 5 ZKP).
4 0 od ova na~elo e mo`no otstapuvawe i po dispozicija na strankite,
odnosno spored nao|aweto na sudot, kako i vo slu~aite koga
svedokot, odnosno ve{takot, porano e soslu{an na glavniot pretres
ili ako iskazot na svedokot ne se odnesuva na bitnite fakti (~l. 325
st. 3 ZKP).
3. Na~eloto na neposrednost se javuva kako instrument za ostvaruvawe
na na~eloto na vistina. So ogled na toa od nego treba da se
otstapuva samo vo isklu~itelni so zakon predvideni slu~ai, i toa samo
koga bez takvoto otstapuvawe navistina ne mo`e lesno ili voop{to da
67
Ibid, str. 207.
87

zavr{i krivi~nata postapka. Nepromislenoto otstapuvawe od ova na-
~elo bez postoewe na soodvetna kompenzacija vo sigurnosta na sobranite
dokazi i kvalitetot na nivnata ocena, mo`e da dovede do necelosno
i pogre{no utvrdena fakti~ka polo`ba i do bitni povredi na
krivi~nata postapka.
88
VIII. NA^ELO NA JAVNOST
1. Spored ova na~elo (~l. 102 st. 1 od Ustavot) raspravata pred
sudovite i izrekuvaweto na presudata se javni. Javnosta vo rabotata na
sudovite se obezbeduva so: javnost na raspravite, so objavuvawe na sostavite
na sudskite soveti, so davawe izvestuvawa za tekot na sudskata
postapka na zainteresiranite lica koi go baraat toa, so ovozmo`uvawe
preku sredstvata za informirawe javnosta da se zapoznae so rabotata
na sudovite za tekot na postapkata, so objavuvawe na pova`nite sudski
odluki preku pe~atot i drugite sredstva na javno informirawe i
sli~no.
Zna~eweto na ovoj princip se sostoi vo toa {to so nego raboteweto
na sudot se otvora pred op{testvoto i javnoto mislewe i se ovozmo`uva
nejzino sledewe i ocenka, odnosno po{iroka op{testvena kontrola
na rabotata na pravosudnite organi.
2. Otstapuvawe od na~eloto na javnosta. Od ova na~elo, koe ima
golemo zna~ewe za za{tita na pravata na gra|anite, vo krivi~nata
postapka mo`e da se otstapi samo vo slu~ai utvrdeni so zakon (~l. 102
st. 2 od Ustavot). Toa e isklu~itelna mo`nost, poradi ~uvawe tajna,
~uvawe na javniot red, za{tita na moralot, za{tita na li~niot i intimniot
`ivot na obvinetiot, svedokot ili o{tetenito i za{tita na
interesite na maloletnikot. Sekoja od ovie pri~ini oddelno pretstavuva
dovolna osnova za isklu~uvawe na javnosta. Isklu~uvaweto na javnosta
sudot go vr{i po slu`bena dol`nost, ili po predlog na strankite.
Odlukata se donesuva vo forma na re{enie {to mora da bide
obrazlo`eno i javno objaveno. Re{enieto za isklu~uvawe na javnosta
mo`e da se pobiva samo so `alba na presudata. Isklu~uvaweto na javnosta
mo`e da se odnesuva na del ili na celiot tek na sudskata rasprava
(v. ~l. 279-282 i 467 ZKP). Me|utoa, javnosta nikoga{ ne mo`e da se
isklu~i od ~itaweto na dispozitivot na presudata.
3. Javnosta, vsu{nost, mo`e da bide op{ta, ograni~ena i strane-
~ka. Pod op{ta javnost se podrazbira pravoto na treti lica (polnoletni
gra|ani) da prisustvuvaat na rasprava pred sudot (~l. 279 st. 2
ZKP). Ograni~enata javnost zna~i sveduvawe na toa prisustvo samo na
odreden krug lica. Toa, na primer, e slu~aj pri isklu~uvaweto na javnosta
od ~l. 281 st. 2 ZKP, odnosno vo postapkata sprema maloletnici
od ~l. 467 st. 2 ZKP. Stana~kata javnost pak, go ima predvid samo
pravoto na strankite da u~estvuvaat vo prezemaweto na procesnite dejstvija
i da raspravaat pred sudot. Stana~kata javnost pretstavuva co-

nditio sine qua non za raspravawe pred sudot, no od nea sepak postojat
isklu~oci, kako na primer: vo slu~aj na oddale~uvawe na obvinetiot
od sudnicata (~l. 287 st. 1 ZKP), sudewe vo otsustvo na obvinetiot (~l.
287 st. 2 ZKP), ili odr`uvawe na glavniot pretres vo otsustvo na edna
od strankite (~l. 428 ZKP).
4. Na krajot treba da se istakne deka vo postapkata sprema maloletnici
javnosta sekoga{ e isklu~ena (~l. 84 st. 2 ZMP), so toa {to
od zasedanieto na sudot ne mo`at da se otstranat javniot obvinitel,
branitelot i organot na stratelstvo.
IX. NA^ELO NA VISTINATA
1. Ova na~elo vo krivi~nata postapka e vostanoveno vo funkcija
na utvrduvawe na celosnata i nesporna vistina na site pravno relevantni
fakti od koi zavisi krivi~nata odgovornost na obvinetiot.
Tie fakti, pa spored toa i vistinata, se odnesuvaat na pra{aweto:
dali navistina e storeno krivi~no delo, koj e negovitot storitel i
dali toj mo`e da se podlo`i na krivi~na sankcija. 68
2. Ova na~elo e sodr`ano i vo ~l. 14 ZKP i drugi odredbi od
ZKP. Me|u niv se i onie od ~l. 284 st. 2 ZKP, kade se opredeluva dol`nosta
na pretsedatelot na sovetot koj ja vodi glavnata rasprava, da se
gri`i za sestrano pretresuvawe na predmetot i pronao|awe na vistinata,
kako i ~l. 314 st. 2 ZKP, spored koj doka`uvaweto gi opfa}a
site okolnosti za koi se smeta deka se va`ni za pravilno presuduvawe.
Osnovnata garancija za seto toa e sudot i dr`avnite organi odgovorno
i so ednakvo vnimanie da gi ispituvaat i utvrduvaat kako faktite {to
go tovarat obvinetiot, taka i onie {to mu odat vo korist (~l. 14 st. 2
ZKP).
Vo potkrepa na ova na~elo se i brojni odredbite vo koi se pomesteni
sredstvata i metodite so ~ija pomo{ vo krivi~nata postapka se
utvrduva vistinata. Ovde, vsu{nost, stanuva zbor za osnovnite procesni
pravila vo koi doa|a do izraz baraweto na vistinata. Me|u niv, vo
teorijata obi~no se naveduvaat: 69
1 0 Na{eto krivi~noprocesno zakonodavstvo sodr`i odredba
deka ne mo`at da postojat nikakvi pravni pravila (pravni propisi) za
postapuvawe pri ocena na silata na vrednosta na dokazite - na~elo na
slobodna ocena na dokazite, ili na~elo na ocena na dokazite po slobodno
sudisko uveruvawe (v. ~l. 15 st. 1 ZKP). Pridr`uvaweto do ova na-
~elo proizleguva ottamu {to iskustvoto poka`a deka sekoe normirawe
na ocenata na dokazite deluva mnogu {tetno na soznavaweto na vistinata.
68
Vidi: Proevski, J - Krckovski, M. Zakon za krivi~nata postapka,
Akademik, Skopje, 1997, str. 26-27.
69
Vidi: Bayer, V, op. cit. knjiga prva, str. 172-176.
89

2 0 Edno od najva`nite pravila vo koe doa|a do izraz na~eloto na
baraweto na vistinata e praviloto deka sudot e dol`en i po sopstvena
inicijativa da sobira dokazi, odnosno ne e ogarni~en na dokazniot materijal
{to go iznele strankite.
3 0 Na~elto na barawe na vistinata doa|a do izraz i vo praviloto
deka organite na krivi~nata postapka se dol`ni vo sekoj slu~aj
da go proverat priznanieto na obvinetiot (v. ~l. 215 ZKP). Ova
osobeno ottamu {to postojat slu~ai koga nevino lice, od psihopatolo-
{ki pri~ini, ili pak zaradi toa da za{titi drug, svesno saka da bide
osudeno.
4 0 Ova na~elo doa|a do izraz i vo praviloto spored koe podnesuvaweto
novi dokazi vo krivi~nata postapka ne mo`e da bide vrzano za
kakov i da e rok.
5 0 Na~eloto na barawe na vistinata doa|a do izraz i vo odredbata
spored koja krivi~niot sud e sosema samostoen vo re{avaweto na tn.
prejudicijelni pra{awa, bez ogled na toa dali nadle`niot organ tie
pra{awa ve}e porano pravosilno gi re{il ili ne (v. ~l. 20 ZKP).
Prejudicielni se onie pravni pra{awa od ~ie prethodno re{avawe vo
gra|anskata (parni~na, vonparni~na, izvr{na) ili upravnata postapka,
zavisi odlukata vo krivi~niot spor. Na primer, postoeweto ne
krivi~noto delo dvobra~nost od ~l. 195 KZ, e vo zavisnost od prethodnoto
re{avawe na pra{aweto na polnova`nosta na prviot brak. Me-
|utoa, iako bra~nite sporovi po svojata priroda spa|aat vo procesnata
postapka, tie mo`at da se re{avaat i vo krivi~nata postapka, {to zna-
~i deka nivnoto utvrduvawe vo krivi~nata postapka e fakultativno.
Takvo prejudicielno pra{awe, na primer, e i slu~ajot so utvrduvaweto
na sopstvenosta na nekoj podvi`en predmet kaj krivi~noto delo
kra`ba. 70 Pritoa, treba da se istakne deka prejudicielnite pra{awa
70
"Me|utoa, od okolnosta deka krivi~niot sud e samostoen vo reavaweto
na prejudicielnite pra{awa ne proizleguva deka toj sud nikoga{ ne treba
da go so~eka re{enieto na nadle`niot organ za prjudicielnoto pra{awe,
odnosno deka nikoga{ ne treba da ja uva`i pravosilnata odluka na nadle`niot
organ za toa pra{awe. Krivi~niot sud vo konkretniot slu~aj e dol`en
da ispita dali postoi opasnost za utvrduvawe na vistinata vo krivi~nata postapka
dokolku ja uva`i pravosilata odluka na nadle`niot organ. Samo vo
slu~aj ako ima pri~ini da misli deka utvrduvaweto na vistinata bi bilo zagrozeno
so uva`uvaweto na odlukata na drug organ, krivi~niot sud nema da ja
~eka odlukata na takviot organ za prejudicielnoto pra{awe, odnosno nema da
ja uva`i pravosilnata odluka na takviot organ. Me|utoa, ako nema opasnost za
utvrduvawe na vistinata dokolku se uva`i odlukata na nadle`niot organ za
prejudicielnoto praawe (nitu pak pri~inite za spre~uvawe na odolgovle~uvawe
na postapkata ne zboruvaat protiv toa), krivi~niot sud }e ja pri~eka odlukata
na nadle`niot organ, odnosno }e ja uva`i pravosilnata odluka na takviot
organ." Ibid, str. 176.
90

{to mo`at da se re{avat vo krivi~nata postapka mora da se odnesuvaat
na materijalnoto krivi~no zakonodavstvo (pra{awata od ~ie re{avawe
zavisi primenata na odredbite na procesnoto zakonodavstvo ne
spa|aat vo prejudicielni pra{awa) i mo`at da bidat samo pravni pra-
{awa (brak, srodstvo, sopstvenost, svojstvo na slu`benik ili voeno
lice, dr`avjanstvo i sl), a nikoga{ fakti~kite pra{awa koi sekoga{
mora da se utvrdat od krivi~niot sud.
Raspravaweto za prejudicielnite pra{awa pred krivi~niot sud
se vr{i spored odredbite koi va`at za doka`uvaweto vo krivi~nata
postapka.
3. Isklu~oci od na~eloto na baraweto na vistinata. Fakt e
deka vo na{iot ZKP ima i takvi odredbi koi ne samo {to ne pridonesuvaat
za utvrduvawe na vistinata, tuku zgora na toa i go onevozmo-
`uvaat nejzinoto utvrduvawe. Toa proizleguva ottamu {to zakonot, zaradi
po~ituvawe na postignuvaweto na vistinata najprvin ne smee da
gi zapostavi za{titata i li~nosta na obvinetiot i gra|anite voop{to
(tendencija za so~uvuvawe na pravata na gra|anite vo postapkata). Pokraj
toa, zakonot ne smee da se zapostavi i ekonomi~nosta na postapkata.
So na~eloto na vistinata, vo krivi~nata postapka ne se bara da
se utvrduvaat site fakti koi mo`at da imaat kakvi i da e oddale~eni
koristi za predmetot na obvinenieto, tuku samo onie koi se va`ni za
pravilna primena na materijalnopravnite propisi, odnosno krivi~nopravno
zna~ewe vo konkretniot slu~aj. Najposle, zaradi striktnoto
po~ituvawe na vistinata ne smeat da se zapostavat i nekoi drugi na~ela
i kriminalnopoliti~ki interesi.
Takvi odredbi koi na sudot mu nalo`uva forma na postapuvawe
koja vo odredeni slu~ai mo`e da go pre~i ponao|aweto na vistinata se
odredbite od:
1 0 ~l. 3 st. 2, 210 st. 2, 308 st. 4 ZKP, spored koj obvinetiot ima
pravo na mol~ewe, i zgora na toa, pravo da se tolerira negoviot la`en
iskaz (so ogled na toa {to na{iot KZ ne poznava krivi~no delo la`en
iskaz na obvinetiot, toj ne e pravno obvrzan da ja zboruva vistinata).
2 0 ~l. 210 st. 7 i 211 st. 1 ZKP, so koi se zbranuva sprema obvinetiot
da se upotrebi sila (tortura) ili hemiski (narkoanaliza - "serum
na vistinata"), mehani~ki (lie-detector, poligraf), 71 medicinski (lobo-
71
Poligrafot se sostoi od tri aparati: pneumograf (so koj se ispituvaat
promenite na teloto), svigmokardiograf (so koj se ispituva krvotokot i
~ukaweto na srceto) i galvanograf (so koj se ispituva aktivnosta na potnite
`lezdi i otporot na ko`ata). Podatocite dobieni so upotreba na poligrafot
ne se dokaz, tuku soznanie za pravo relevantnite fakti koi mo`at da bidat
dokaz vo postapkata. Inaku, "upotrebata na ovaa aparatura (toa va`i i za narkoanalizata)
zna~i prefrluvawe na doka`uvaweto od tu`itelot vrz obvinetiot:
namesto tu`itelot da gi doka`uva navodite na odbranata, obvinetiot ja
doka`uva svojata nevinost. Dokolku poligrafot bi bil upotrebena bez sogla-
91

tomija i sl.) psiholo{ki (zakana, izmama, hipnoza, perewe na mozokot)
i kakvi i da e drugi sredstva za da se dojde do negova izjava ili priznanie.
3 0 ~l. 79, 261 st. 5, 271 st. 3, 325 st. 4 i 361 st. 5 ZKP, so koi za
organite {to ja vodat postapkata sozdavaat obvrska da gi izdvojat zapisnicite
za izvestuvawata {to obvinetiot gi dal pred organot za
vnatre{ni raboti.
4 0 ~l. 218 ZKP, so koj se zabranuva da se soslu{aat kako svedoci
lica koi so svojot iskaz bi ja povredile dol`nosta na ~uvawe na tajna,
kako i da se soslu{a kako svedok branitelot na obvinetiot,
5 0 od ~l. 219 st. 1 ZKP, so koj se osloboduva od svedo~ewe bra-
~niot drugar na obvinetiot, oddelni rodnini, i drugi lica.
6 0 od ~l. 211 st. 1 i 224 ZKP, spored koi na obvinetiot i na svedocite
ne smeat da im se postavuvaat sugestivni, kapciozni i drugi nejasni
pra{awa.
7 0 od ~l. 221 ZKP, spored koj svedokot ne e dol`en da odgovara
na oddelni pra{awa ako e verojatno deka so toa bi se izlo`il sebesi
ili svojot blizok rodnina na te`ok sram, zna~itelna materijalna {teta
ili krivi~no gonewe.
8 0 vo smisla na isklu~uvawe na na~eloto na vistinata mo`e da
deluva i doslednoto po~ituvawe na na~eloto na objektivniot identitet
na presudata i obvinenieto (vrzanosta na sudot za obvinenieto od
~l 338 st. 1 ZKP).
9 0 i kone~no, vo taa smisla mo`e da deluva i zabrana reformatio in
peius. Ova na~elo povlekuva pravna nemo`nost za vistinito utvrduvawe
na faktite {to mo`at da dovedat do odluka {to e nepovolna za
obvinetiot.
4. Vo soglasnost so dosega navedenoto, neizbe`en e i odgovorot
na pra{aweto dali vo krivi~nata postapka e mo`no da se utvrdi objektivnata
vistina. Vo vrska so ova pra{awe vo teorijata postojan najrazli~ni
stavovi vrz ~ija eksplikacija ne mo`eme poopstojno da se zadr`ime.
Smetam me|utoa, za neophodno da poso~im deka i moj stav e oti
vistinata {to se soznava vo krivi~nata postapka, kako i vpro~em vo
snost na obvinetiot, bi se rabotelo za merka sprotivna na ~l. 210 st. 7 (me|utoa
taa ne e vo sprotivnost so ~l. 251 st. 2 ZKP, za{to ne se vlijae vrz voljata
na obvinetiot)... Osnovnata pri~ina za negovoto neprifa}awe le`i vo negovata
mala, vsu{nost nikakva dokazna vrednost." Vasiljevi}, T. op. cit. str. 307.
Za odredeni teoretski dilemi okolu primenata na poligrafot vo krivi~nata
postapka vidi: Bayer, V. Osnove op}e torije o dokazima u krivi~nom postupku II,
JRKKP, Beograd, 1963/2, str. 164-169, Marina, P. Upotreba poligrafa kao metod
utvr|ivanja ~injenica u krivi~nom postupku, JRKKP, Beograd, 1971/4, str. 655-665,
Aleksi}, @. Primena poligrafa u krivi~nom postupku, JRKKP, Beograd, 1987/2, str.
83-97, Gruba~, M. Za{tita prava ~oveka u Jugoslovenskom krivi~nom postupku,
JRKKP, Beograd, 1979/1, str. 139. i dr.
92

site sferi na ~ovekovoto soznanie, nema apsolutna, tuku samo relativna
vrednost. Toa proizleguva ottamu {to vistinata sekoga{ zavisi od
kvantitetot i kvalitetot na upotrebenite dokazi. So ogled na toa vo
krivi~nata postapka mora sistematski da se smeta so mo`nosta od
zabludi i gre{ki. Toa go priznava i samiot zakonodavec so predviduvaweto
na institutite povtoruvawe na krivi~nata postapka ili postapkata
za nadomest na {teta, rehabilitacija i za ostvaruvawe na
drugite prava na lica neopravdano osudeni i neosnovano li{eni od
sloboda. 72 Ottamu, ako vistinata ja definirame kako to~na subjektivna
pretstava (psiholo{ki sud, uveruvawe) za ona {to postoi ({to se slu-
~ilo) ili ne postoi ({to ne se slu~ilo) vo objektivnata realnost, 73
nema nikakva potreba od kakvi i da e filozofski dengubi okolu pra-
{aweto dali vistinata e materijalna ili nematerijalna. Ili poinaku,
ottamu {to ~ovekovite uveruvawa ne se materijalni kategorii, tuku
fenomeni {to vo ne~ija svest se javuvaat kako odraz na nadvore{nata
materijalna realnost, smetame deka e izli{no kakvo i da e konstruirawe
na poimot materijalna vistina. 74
Problemot {to vo krivi~nata postapka sepak, ostanuva i treba
da se re{ava e merata vo koja subjektivnata uverenost na sudijata za
odreden nastan (krivi~noto delo i negoviot storitel) se sovpa|a so
objektivnata prisutnost na toj nastan vo stvarnosta. Vo odgovorot na
toa pra{awe se priklonuvame kon tvrdewata spored koi do osuda na
obvinetiot za storenoto delo mo`e da dojde samo ako sudot dosegne do
izvesnosta (razumna subjektivna uverenost) deka postignatata pretstava
za fakti~kata sostojba i za li~nosta na obvinetiot se sovpa|a so
stvarnosta. Toa zna~i deka sudijata ne e dovolno da se zadovoli so
odreden, pa duri i najgolem stepen na verojatnost (verojatnost koja se
grani~i so izvesnosta). Vistinata kako subjektiven stav postoi samo
toga{ koga sudot celosno e uveren vo taa vistina i voop{to ne se somneva
deka seto ona kon {to se pridr`uva mo`e da bide poinaku.
72
Spored Roxin, izvesnosta koja sudijata treba da ja postigne ne e matemati~ka
ili apsolutna izvesnost. Sekoe sudisko poznavawe doveduva samo
do subjektivna ili relativna izvesnost. Taa (za li~nota vrzana) izvesnost ne
e isklu~ena so (teoretskata) svest deka sekoj sud zasnovan na ~ovekovoto poznavawe,
pode`i na site gr{ki i zabludi koi se usloveni so nesovr{enosta na
ovoj vid na poznavawe. Navedeno spored Vodineli}, V. Istina - jedan od osnovnih
problema nauke o krivi~nom postupku, Na{a zakonitost, Zagreb, 1978/6, str. 40.
73
Vo krivi~nata postapka, mislovniot proces koj se ostvaruva kaj sudijata
treba da go dovede do uverenost deka psiholo{kiot sud {to toj go sozdal,
se sovpa|a so objektivnata realnost.
74
Vo postarata procesnopravna literatura terminot materijalna vistina
naj~esto se izedna~uva{e so celosnoto i vistinito utvrduvawe na fakti~kata
sostojba, odnosno so najvisokiot stepen na izvesnost {to mo`e da se
dostigne vo krivi~ata postapka.
93

Prakti~nata strana na ova razlikuvawe za koe vo ZKP se koristat
poimite: osnovi na somnenie (~l. 144 st. 1, 188 st. 2 ZKP), osnovano
somnevawe (~l. 150 st. 1, 184 st. 1, 228, 243, 419 st. 1, 510 st. 7 i 133 st.
1 ZKP), postojat dokazi deka obvinetiot e osnovano somnitelen (~l.
262 st. 4 ZKP), e dvostrana. Taa, najprvin, se gleda vo nejzinoto zna~ewe
za preo|awe od poniska vo povisoka faza na krivi~nata postapka. 75
Zakonot, imeno, predviduva deka razli~nite stepeni na somnenie mora
da postojat za oddelni fazi na krivi~nata postapka i toa po~nuvaj}i
od osnovi na somnenie vo pretkrivi~nata postapka, preku osnovano somnevawe
kaj poveduvaweto na krivi~nata postapka vo istragata do izvesnost
kaj poveduvaweto na obvinenieto i na glavniot pretres koja pri
presuduvaweto na krivi~niot predmet treba da dosegne vo najgolema
izvesnost (vistinitost). Pritoa pod osnovi na somnenie voobi~aeno se
podrazbira najmal stepen na somnenie deka e storeno krivi~noto delo
(spored postoeweto fakti koi go ovozmo`uvaat 76 ili go opravduvaat
somnenieto 77 ). 78 Osnovano somnevawe pretstavuva povisok stepen na verojatnost
(spored kvantitetot i klvalitetot na faktite so koi raspolaga
sudot). I najposle pod poimot postojat dokazi deka obvinetiot e
osnovano somnitelen treba da se podrazbere golem stepen na izvesnost
ili dostatno somnenie (spored silata na dokazite so koi raspolaga
sudot). 79 Seto toa mo`e da se posmatra i od aspekt na teoretskite po-
75
Vo krivi~nata postapka nemo`nosta za napreduvawe preku nekoj
stepen na verojatnost do izvesnosta povlekuva so zakon najjasno precizirani
procesni efekti... Ako sudot ne mo`e da go pro{iri krugot na to~no soznaenite
fakti i ne mo`e da postigne natamo{en povisok stepen na verojatnost,
nema zakonski uslovi za prodol`uvawe na krivi~nata postapka i toga{ postapkata
vo taa faza mora da se zapre. A~imovi}, M. Postizanje istinitosti presude,
JRKKP, Beograd, 1971/2, str. 248.
76
Dimitrijevi}, D. op cit, str.11.
77
Marina, P. op. cit. str. 144.
78
Sli~no na ova e i stojali{teto spored koe, osnovi na somnenie postojat
ako mo`nosta obvinetiot da go izvr{il krivi~noto delo, koe se zasnova
na odredeni fakti e pomala od mo`nosta deka toj toa ne go izvr{il. Dokolku
taa mo`nost e ednakva, bi postorelo osnovano somnevawe, a ako faktite
samo bi navestuvale ili uka`uvale na nedoverba, toga{ bi se rabotelo za
obi~no somnenie. Lazin, \. Pojam i stepenovanje sumnje u krivi~nom postupku,
Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1984/1-2, str. 120.
79
Verojatnosta (~itaj izvesnosta, m z.) postoi koga mo`nosta deka obvinetiot
go storil krivi~noto delo, koja se zasnova na odredeni dokazi e pogolema
od mo`nosta deka toj toa ne go storil. Procenkata na taa mo`nost ja
vr{i sudot po slobodno sudisko uveruvawe. Dokolku mo`nosta deka obvinetiot
go izvre{il krivi~noto delo e ednakva na mo`nosta deka toj toa ne go storil,
bi postoelo osnovano somnevawe, a dokolku e pomala, osnovi na somnenie.
Ibid. str. 126. Smetame deka vakviot stav na avtorot vo celost e prifat-
94

imi: verojatnost i izvesnost. Vo toj slu~aj, spored nas, poimot verojatnost
vo sebe gi inkorporira zakonskite poimi: osnovi na somnenie i
osnovano somnevawe kako pomal i pogolem stepen na verojatnost, no ne
i poimot obi~no somnenie koj prisuten vo sekojdnevniot govor i zna~i
nedoverba vo ona {to se percipira. 80 Sinonimi na verojatnosta se mo-
`nost, pretpostavka, hipoteza, verzija, neuverenost. Od druga strana,
poimot izvesnost gi vklu~uva vo sebe poimite: osnovano somnitelen
(verodostojno) kako pomal stepen na izvesnost i doka`ana vistina
(vistinito) kako kraen stepen na izvesnost. 81 Izvesnosta nastanuva vo
procesot na borbata so somnevaweto, vo nadminuvaweto na somnenieto,
za{to e sozdaden isklu~itelen sistem na dokazna zgrada, se vleglo vo
fazata koja pove}e ne zna~i nedostig na dokazi. Procesot na sudskoto
poznavawe te~e od neznaewe i po~etnoto necelosno znaewe do sigurno
znaewe koe ja so~inuva sodr`inata na izvesnosta. 82 Sinonimi na izvesnosta
se: sigurnost, pouzdanost, vnetre{na uverenost.
Od druga strana ova razlikuvawe e zna~ajno i za primenata na
na~eloto in dubio pro reo. Kaj izvesnosta, sudijata nema nikakvo razumno
somnevawe, iako teoretski somenieto sekoga{ ostanuva (filozofski
skepticizam) i spored toa ne go primenuva navedenoto na~elo, dodeka
vo slu~aj na postoewe golema verojatnost, sudot treba da go primenuva
na~eloto in dubio pro reo. Ili, poinaku ka`ano, razlikata me|u verojatnosta
i izvesnosta e vo toa {to izvesnosta vo krivi~nata postapka
ja isklu~uva mo`nosta od kakvo i da e drugo re{enie, dodeka verojatnosta
dopu{ta mo`nost od poinakvo re{enie. 83
Navedenoto, sepak ne zna~i deka vo krivi~nata postapka nikoga{
ne mo`e da se dojde do "pravata" vistina, odnosno deka taa vo naliv,
so edinstvena zabele{ka - dokolku terminot verojatnost se zameni so terminot
izvesnost.
80
Somneieto vo sociolo{ko - filozofska smisla, mo`e prikladno da
se definira kako "najefikasen neprijatel na podlo`uvaweto na sugestii,
predrasudi, sterotipi, zapa|awa vo ednostranosti i kako sojuznik pri utvrduvawe
na vistinata." Vodineli}, V. "Osnove sumnje" i "osnovana sumnja" u nauci krivi~nog
prava, Na{a zakonitost, Zagreb, 1977/9, str. 66. [to se odnesuva do negovoto
poimno opredeluvawe vo krivi~nata postapka, najprifatlivo e sfa}aweto
spored koe "somnenieto pretstavuva mo`nost deka odredeno lice izvr{ilo
krivi~no delo koe mu se stava na tovar, koe mora da bide od odreden intenzitet
i koe se zasnova vrz odredeni fakti."Lazin, \. op. cit. str. 116.
81
Verojatnosta sekoga{ zna~i samo nedovolna doka`anost. Izvesnosta
pak, e takvo znaewe za krivi~niot predmet {to odgovara na negovata realnost,
a se zasnova na najgri`livo izu~uvawe na site dokazi i okolnosti na
krivi~nata postapka. Izvesnosta sodr`i objasnuvawe na krivi~niot predmet
koe gi isklu~uva site drugi objasnuvawa (verzii). Vodineli}, V. op. cit. str. 50.
82
Vodineli}, V. "Osnove sumnje"... str.79.
83
A~imovi}, M. op. cit. str. 241.
95

jgolemiot broj na konkretnite krivi~nopravni predmeti ne se poklopuva
so realnosta. Imeno, i pokraj toa {to doa|aweto do nea vo golem
stepen zavisi od subjektivnite momenti: od osobinite na sudijata, negovoto
znaewe, stavovi i iskustvo, vo krivi~nata postapka vistinata e
sepak ostvarlivo soznanie kon koe treba sekoga{ da se te`nee.
96
X. NA^ELO NA PRAVNA SIGURNOST
1. Spored Ustavot i Zakonot za sudovite, sudovite kaj nas se vospostaveni
kako edna od trite vlasti ili kako nezavisna treta vlast, a
sudiskata funkcija kako generator na taa vlast. Vo taa smisla se izgradeni
i brojni na~ela koi najglobalno, mo`at da se pomestat vo dve
osnovni grupi: a) na~ela koi se odnesuvaat na organizacijata na vr{eweto
na sudskata funkcija i b) na~ela koi se odnesuvaat na materijalniot
vid na sudskata funkcija i koi se povrzani so izvesni individualni
i kolektivni prava. Od niv ovde se izdvojuvaat: na~eloto na
pravna sigurnost i na~eloto koe mo`eme da go nare~eme na~elo na zabrana
na isklu~ivot pred sudot 84 od Zakonot za sudovite.
Inaku pravoto na sigurnost pretstavuva za{tita na eden poseben
kvalitet na ~ovekovoto `iveewe, {to e pretpostavka za realno
egzistirawe i na drugite slobodi i prava. ^ovekot mo`e da se ~uvstvuva
sloboden, mo`e vo polna mera da gi koristi svoite prava, ako e siguren,
nezagrozen. Kaj za{tita na pravoto na sigurnost na ~ovekot se
raboti, vsu{nost, za za{tita na eden poseben kvalitet na ~ovekovoto
`iveewe {to e pretpostavka za realno egzistirawe i na drugite slobodi
i prava (pravna za{tita na sopstvenosta i pravna za{tita na li-
~nosta i li~nite slobodi na poedinecot od samovolijata vo oblasta na
kaznenata politika). Pokraj toa, za sigurnost mo`e da se zboruva i od
aspektot na li~noto ~uvstvo na sigurnost (nezagrozenost) koe se izrazuva
kako emotivno do`ivuvawe opredeleni dadenosti {to go opkru-
`uvaat ~ovekot. Vo pozitivna smisla toa e ~uvstvo na celosno do`ivuvawe
na negovite slobodi i prava i drugi vrednosti, a vo negativna
smisla - otsustvo na ~uvstvo na zagrozenost i ograni~enost na u`ivaweto
na tie vrednosti.
2. Drugo e pra{aweto dali sudstvoto e vo sostojba da gi ispolni
o~ekuvawata i barawa koi mu gi postavuva op{testvoto od koi za{titata
na slobodite i pravata na ~ovekot e edno od najsu{testvenite. Na
84
Spored ~l. 6 ZS: Sekoj ima pravo na ednakov pristap pred sudovite
vo za{titata na negovite prava i pravno zasnovanite interesi. Pri odlu~uvaweto
za gra|anskite prava i obvrski i pri odlu~uvaweto za krivi~nata
odgovornost, sekoj ima pravo na pravi~no i javno sudewe vo razumen rok pred
nezavisen i nepristrasen sud osnovan so zakon. Nikomu ne mo`e da mu bide
ograni~en pristapot pred sudovite vo za{titata na osnovnite prava i slobodi
poradi nedostig na materijalni sredstva.

sudot denes od razli~ni strani mu se zabele`uva deka zaostanuva zad
dvi`eweto na op{testvoto, deka ne odgovara vo celost na potrebite
na svoeto vreme i deka ne e vo sostojba da ja pru`i o~ekuvanata za{tita
na op{testvoto i poedinecot. Pritoa so pravo se doa|a do zaklu~ok
deka na dene{noto op{testvo mu e potrebno eden sosema poinakov, poefikasen,
poracionalen i pofunkcionalen sistem na sudstvo, {to
istovremeno }e obezbedi efikasno i pravilno odlu~uvawe.
XI. NA^ELO NA POVE]ESTEPENOST NA KRIVI^NATA
POSTAPKA
1. Spored ova na~elo eden krivi~en predmet se rasvetluva i za
nego se donesuva kone~na odluka od nadle`niot prvostepen sud, a potem
vo sukcesija do koja doa|a so upotreba na praven lek, za krivi~niot
predmet odlu~uvaat povisokite sudovi. Zada~ata na povisokiot (apelacioniot)
sud se sostoi vo preispituvawe na napadnatata odluka na poniskiot
(osnovniot) sud i donesuvawe na sopstvena odluka za krivi~niot
predmet. Vo postapkata na preispituvawe, apelacionito sud e dol`en
da utvrdi dali vo napadnatata odluka postoi nedostatok od procesna,
odnosno od krivi~nopravna priroda. Soglasno rezultatot na toa
preispituvawe, toj mo`e napadnata odluka da ja potvrdi, da ja preina~i
ili da ja ukine. Smislata na ova na~elo e sudska kontrola na rabotata
na pravosudstvoto, {to zna~i so posredstvo na pove}estepena
krivi~na postapka vo eden krivi~en predmet da se otstranat mo`nite
gre{ki na pravosudstvoto.
Na~eloto na pove}estepenost na krivi~nata postapka, po pravilo,
e vostanoveno zaradi obezbeduvawe vo eden krivi~en predmet da
mo`e da dojde do dvostepeno sudewe, a samo isklu~itelno i vo tret stepen.
Pove}estepenosta na krivi~nata postapka, pak, se obezbeduva so
posredstvo na sistemot na redovni pravni lekovi Me|utoa, sudskata
kontrola na rabotata na pravosudnite organi se nadopolnuva i so sistemot
na vonredni pravni lekovi.
2. Za pove}estepenosta e karakteristi~no deka e od fakultativna
priroda, odnosno deka do postapka pred sudot po pravniot lek doa|a
samo toga{ koga ovlastenoto lice upotrebi praven lek. Na{iot
ZKP ne poznava preispituvawe na sudskite odluki od strana na povisokiot
sud po slu`bena dol`nost.
3. Na{ata krivi~na postapka vo osnova e dvostepena, vo odredeni
slu~ai e dozvolen praven lek i protiv vtorostepenite presudi (~l.
391 ZKP).
XII. NA^ELO NA PRAVNA POMO[
1. Vo krivi~nata postapka ~esto se javuva potreba od prezemawe
na oddelni procesni dejstvija nadvor od teritorijalnata nadle`nost
97

na eden sud. Taka, na primer, mo`e da se javi potreba od soslu{uvawe
na odreden svedok ili da se izvr{i pretres na dom. Vo takvi slu~ai se
postavuva pra{aweto, dali sudot mo`e nepostredno da ja vr{i procesnata
aktivnost nadvor od granicite na teritorijata {to mu e opredelena
so aktot na negovoto formirawe. Odgovorot na ova pra{awe e
negativen. Vo slu~aj na takva potreba, po pravilo, sudot nema ovlastuvawe
da prezema procesni dejstvija nadvor od svojata teritorija, tuku
treba da se obrati za pravna pomo{ do teritorijalno nadle`niot sud. 85
Ottamu postoi op{ta odredba spored koja site dr`avni organi se dol`ni
da im dadat na sudovite i na drugite organi {to u~estvuvaat vo
krivi~nata postapka potrebna pomo{, a osobeno ako e vo pra{awe
otkrivawe na krivi~ni dela ili pronao|awe na storiteli (~l. 138
ZKP). Nakratko, pod pravna pomo{ se podrazbiraat procesnite dejstvija
{to po zamolnica na odreden procesen organ, koj vo daden moment
ja vodi krivi~nata postapkata, gi vr{i drug procesen organ {to taa
postapka ne ja vodi. Predmet na pravna pomo{ mo`at da bidat samo
oddelni procesni dejstvija (naj~esto izveduvawe na dokazi ili dostavuvawe
na pismena), a me|u niv, predmet na pravna pomo{ nikoga{ ne
mo`e da bide donesuvaweto na zaklu~ni odluki. Vo na{iot praven poredok
takva pomo{ se dol`ni me|usebno da si pru`aat sudskite i drugi
procesni organi (~l. 19 st. 1 i 20 st. 1 ZS).
Pravnata pomo{ ima svoe zna~ewe i opravduvawe vo okolnosta
deka ja unapreduva brzinata i efikasnosta na postapkata, kako i namaluvawe
na nejzinite tro{oci.
2. Kako pravna pomo{ ponekoga{ neispravno se narekuva i pomo{ta
koja na procesnite organi se dol`ni da im ja pru`aat site ostanati
dr`avni organi (~l. 138 ZKP i ~l. 19 st. 1 ZS). Me|utoa, tuka
ednostavno se raboti za pomo{ {to ne mora da bide pravna (na primer,
tehni~ka i stru~na pomo{: stavawe na raspolagawe sredstva za soobra-
}aj i vrski, tehni~ka oprema za vr{ewe na istra`uvawa vo postapkata,
potrebni prostorii, prezemawe merki za obezbeduvawe i odr`uvawe
na redot pri prezemaweto na procesni dejstvija, pribirawe ili proveruvawe
na izvestuvawa i sl), a ne mo`e da se sostoi vo vr{ewe na procesni
dejstvija, ottamu {to drugite organi ne mo`at da prezemaat takvi
dejstvija.
3. Poseben oblik na pravana pomo{ pretstavuva me|unarodnata
pravna pomo{ {to sudovite im ja davaat na stranski sudovi, soglasno
zakonot i me|unarodnite dogovori (~l. 20 ZS), a za koja podrobno }e
stane zbor na krajot od ovoj u~ebnik.
Pravnata pomo{ mo`e da se bara so tn. zamolnica i da se uka`uva
vo tekot na celata krivi~na postapka. Vo zamolnicata to~no se konkretizira
{to se bara i koe procesno dejstvie treba da se prezeme od
3 ZKP.
85
Edinstvenite isklu~oci od ova prravilo se sodr`an vo ~l. 154 st 2 i
98

strana na zamoleniot sud.
XIII. NA^ELO NA PROCESNA EKONOMIJA
1. Na~eloto na procesna ekonomija {to izre~no e pomesteno vo
~l. 10 st. 1 al. 13 ZS, i koe posredno mo`e da se izvle~e od ~l. 13 ZKP,
zna~i deka pretkrivi~nata i krivi~nata postapka treba da bidat {to
e mo`no pobrzo i poeftino sprovedeni, odnosno odbegnuvawe na site
procesni dejstvija {to ne se neophodni vo postapkata, dejstvija koi doveduvaat
do nepotrebno gubewe vreme i sozdavawe nepotrebni tro{oci
vo nea.
Vo ovaa smisla na{eto procesno zakonodavstvo postavuva spored
pravila so koi kaj pomalku zna~ajnite predmeti se vr{i poednostavuvawe
na postapkata. Vo taa smisla se i pravilata za otfrlawe na
dokaznite sredstva, ako konkretnoto dokazno sredstvo ne e povrzano so
krivi~niot predmet, ako na~inot na negovoto pribavuvawe doveduva do
odolgovlekuvawe na postapkata ili ne mo`e da se pribavi, ako dokaznoto
sredstvo e neprikladno, nema dovolna dokazna vrednost ili e neupotreblivo,
ili ako soodvetnite fakti se ve}e doka`ani ili notorni.
2. Vo nasoka na spre~uvawe na odolgovlekuvaweto na postapkata
ZKP predviduva i odredeni kazneni merki. Taka, spored ~l. 136 st. 1
ZKP, sudot mo`e vo tekot na postapkata da go kazni so pari~na kazna
opredelena vo ~l. 74 st. 1, branitelot, polnomo{nikot ili zakonskiot
zastapnik, o{teteniot, o{teteniot kako tu`itel ili privatniot
tu`itel, ako negovite postapki se o~igledno naso~eni kon odol`uvawe
na krivi~nata postapka.
3. Primenata na na~eloto na ekonomi~nost me|utoa vo nikoj
slu~aj ne sme da mu {teti na interesot na doka`uvaweto na vistinata
vo postapkata, osobeno na razjasnuvawe na li~nosta na izvr{itelot na
krivi~oto delo i na negovite motivi za izvr{uvaweto na deloto i za-
{titata na slobodata i pravata i slobodata na li~nosta.
99

100

I DEL
SUBJEKTI NA KRIVI^NATA POSTAPKA
101

102

G l a v a I
POIM, NA^ELA I ULOGA NA KRIVI^NIOT SUD
I. POIM NA KRIVI^NIOT SUD
Krivi~nite sudovi se ustanovi koi kaj nas gi razre{uvaat krivi~nite
dela. Vakvata nivna opredelba ne zna~i deka tie vo pravosudniot
sistem postojat kako posebni sudovi. Vo ramkite na organizacijata
na na{iot sudski sistem, postaven vrz principot na edinstvo
na pravosudniot sistem, vo istiot sud mo`at da se sudat i krivi~ni i
gra|anski predmeti. Toa zna~i deka sudiite ne se imenuvaat kako krivi~ni
ili kako gra|anski, tuku kako sudii na eden sud vo koi gi sudat
sporovite za koi spored rasporedot na rabotata se raspodeleni. Vakviot
sistem e sprotiven na na~eloto na dvojstvo na pravosudstvoto,
spored koj vo sudot postojat posebni sudii imenuvani isklu~itelno za
sudewe po krivi~ni sporovi, odnosno po gra|anski sporovi.
Na{iot stav vo opredelbata me|u ovie dva pravosudni sistemi
se priklonuva kon onie teoretski razmisluvawa, koi mu davaat zna~ajna
prednost na vtoriot. Vo prilog na prifa}aweto na na~eloto na
dvojstvo vo ovaa sfera, vpro~em dovolno uverlivo zboruvaat brojni
argumenti. Me|u niv }e go navedeme samo toa deka vo uslovi na postojano
razvivawe na pravnite nauki, nu`na e takva specijalizacija na sudii
koi }e mo`at uspe{no da go akceptiraat i apliciraat izvonredniot
kompleks od potrebnite znaewa za uspe{no re{avawe na odreden
predemt. Preneseno na podra~jeto na krivi~nopravnite nauki, toa za
eden krivi~en sudija zna~i sovladuvawe i postojano nadgraduvawe vo
oblasta na kriminologijata, krivi~noto pravo, kriminalnata politika,
kriminalistikata, sudskata psihologija i psihopatologija i niza
drugi krivi~nopravni nauki koi vo krivi~nata postapka }e mu ovozmo-
`at uspe{no presuduvawe na konkretniot krivi~nopraven predmet.
Toa osobeno ottamu {to sudot ne e samo arbiter vo sporot me|u strankite,
tuku i aktiven u~esnik i edinstveno nadle`en organ {to e povikan
da go re{i krivi~nopravniot predmet. Toj se gri`i postapkata
da te~e spored zakonot i istovremeno se gri`i za prezemawe na site
potrebni dejstvija za sestrano i celosno rasvetluvawe na krivi~nopravniot
predmet.
103

104
II. NA^ELA NA KRIVI^NIOT SUD
Vr{eweto na sudskata funkcija e slo`ena i odgovorna rabota
ne samo poradi toa {to zakonot mu dava mo`nost na sudijata da gi re-
{ava predmetite vo opredeleni granici spored svojata ocenka i okolnostite
na slu~ajot, tuku i ottamu {to tolkuvaweto na zakonot e te-
{ka zada~a, so ogled na toa {to nema takov zakonski tekst {to bi mo-
`el avtomatski da se primeni. Sepak, sudskata funkcija se vr{i vrz
osnova na edinstveni na~ela, koi najglobalno, mo`at da se pomestat vo
dve osnovni grupi: 1. na~ela koi se odnesuvaat na organizacijata na
vr{eweto na sudskata funkcija i 2. na~ela koi se odnesuvaat na materijalniot
vid na sudskata funkcija i koi se povrzani so izvesni individualni
i kolektivni prava.
1. NA^ELA KOI SE ODNESUVAAT NA ORGANIZACIJATA NA
VR[EWETO NA SUDSKATA FUNKCIJA
1.1. Sudovite se osnovaat so zakon
Vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata
i sostavot na sudovite, kako i postapkata pred niv se ureduvaat so
zakon, {to se donesuva so dvotretisko mnozinstvo glasovi od vkupniot
broj pratenici (Amandman XXV st. 4 od Ustavot).
1.2. Nezavisnost i samostojnost na sudskata funkcija
So ova na~elo se izrazuva stroga funkcionalna nezavisnost na
sudovite od drugite dr`avni organi. Spored Amandman XXV st. 2 od
Ustavot sudovite se samostojni i nezavisni, a spored ~l. 4. st. 1 ZKP
liceto obvineto za krivi~no delo ima pravo na sudewe pred nadle`en,
nezavisen i nepristrasen sud ustanoven so zakon.
Ova na~elo zna~i garancija za objektivno, nepristrasno i sovesno
vr{ewe na sudiskata funkcija koja mora da bide imuna od vlijanieto
na poedinci ili institucii. Smislata na ova na~elo e deka vo
ostvaruvaweto na svojata funkcijata sudiite se slobodni od upatstvata
i kakvi i da e vlijanija na drugite dr`avni organi, politi~ki partii,
strankite vo postapkata, stredstvata na masovna komunikacija i
voop{to od javnoto mislewe i deka vo odlu~uvaweto se podlo`eni edinstveno
na avtoritetot na zakonot. Ova na~elo kako plod na dolgotrajni
zalo`bi na razni me|unarodni zdru`enija, tela i instituci 86 denes
86
Vo ovaa smila treba da se spomne: Me|unarodnata advokatska unija
(International Bar Association) koja na tri od svoite konferencii (Lisabon,
1982, Erusalim, 1982 i Wu Delhi, 1982) izraboti i usvoi "Kodeks na minimalni
standardi na sudska nezvisnost" (Code of Minimum Standards of Judical

e prifateno vo site pravni sistemni na civiliziranite dr`avi koi
mu davaat zna~ewe na vistinskata nezavisnost na sudiite.
Glavnata garancija za ostvaruvawe na ova na~elo e podelbata na
vlasta na zakonodavna, sudska i izvr{na.
1.3. Na~elo na aktivnost na krivi~niot sud.
Istoriski gledano polo`bata i ulogata na sudot vo krivi~nata
postapka bile podlo`eni na zna~itelni promeni. Taka vo klasi~nata
optu`na postapka, sudot bil pasiven arbiter vo sporot pome|u strankite:
negovata uloga se sostoela vo toa samo da go presudi krivi~niot
predmet. Vo sistemot na ikvizicionata krivi~na postapka polo`bata
na sudot celosno se menuva ottamu {to vo negovite race, pokraj funkcijata
na sudeweto se pomestuvaat funkciiite na obvinenie i odbrana.
Tuka sudot stanuva celosen gospodar na postapkata koj suvereno go istra`uva
i presuduva krivi~niot predmet. Najposle, vo sistemot na sovremenata
me{ovita krivi~na postapka, sudot e nositel na funkcijata
na sudewe i aktiven krivi~noprocesen subjekt koj svojata funkcija ja
vr{i vo soglasnost so na~elata na akuzatornost, kontradiktornost i
drugite na~ela na postapkata. Spored toa, ova na~elo vo na{ata krivi~na
postapka se sostoi vo toa {to sudot po obvinenieto po slu`bena
dol`nost rakovodi so krivi~nata postapka i gi prezema so zakon utvrdenite
dejstvija. Pritoa e od posebno zna~ewe negovata aktivnost vo
dokaznata postapka, zatoa {to tamu, zaradi rasvetluvawe i re{avawe
na krivi~niot predmet e ovlasten i samiot, nezavisno od predlozite
na strankite, da sobira dokazi. Sepak, aktivnosta na sudot e najvpe-
~atliva kaj presuduvaweto, zatoa {to toj so kreativna primena na pravoto
sozdava pravo za konkretniot slu~aj.
1.4. Na~elo na procesna akvizicija
Su{tinata na ova na~elo se sostoi vo toa {to potekloto na dokazot
vo krivi~nata postapka nema nikakvo zna~ewe. Dokaznoto sred-
Independence); Deklaracijata na prvata svetska konferencija za nezavisnost
na pravosudstvoto, tn. Universal Declaration on the Independence Of Justice (Montreal,
1983); dejnosta na Instituto superiore internazionale di scienze criminali koe
deluva vo Sirakuza pod pokrovitelstvo na Me|unarodnoto zdru`enie za krivi~no
pravo; Tokiskite principi za nezavisnost na pravosudstvoto vo Lavaziskiot
region (Tokyo Principles of the independence of the judiciary in the Lawasia
region) od 1982 godina. Krajniot domet vo ovaa sfera e sekako Univerzalnata
deklaracija na ON za nezavisnosta na sudstvoto, usvoena na VII Me|unaroden
kongres na ON za prevencija na zlostorstvata i postapuvawe so prestapnicite
(Milano, 1985) i potvrdena so rezolucii na Generalnoto sobranie na
ON 40/32 i 40/146 od 1985 god.
105

stvo vneseno vo postapkata od koj i da e procesen subjekt se odvojuva od
nego i se smeta za zaedni~ko vo postapkata i ottamu im stoi na raspolagawe
na site procesni subjekti, odnosno deka od negovoto vnesuvawe
mo`e da se upotrebi vo interes na sekogo (testes et documenta per productionem
funit communia). So drugi zborovi ednata stranka mo`e da gi
koristi vo svoj interes dejstvijata izvr{eni od drugata stranka. Posledivcata
od toa e deka strankata koja se povikala na odreden dokaz, ne
mo`e da se otgka`e od istiot, odnosno deka dokazite mora da se izveduvaat
taka {to }e mo`at da stanat zaedni~ki za site.
106
1.5. Na~elo na slobodno sudisko uveruvawe
1. Vo svojata rabota sudot e nezavisen organ koj sudi samo vrz
osnova na zakon i me|unarodni dogovori (Amandman XXV st. 2 od Ustavot).
Pri vr{eweto na sudskata funkcija sudot slobodno go tolkuva i
primenuva zakonot, {to zna~i sudi spored slobodno sudisko uveruvawe,
odnosno spored slobodna ocena na dokazite. Me|utoa, odlukite
na sudot kako izraz na slobodno sudisko uveruvawe sekoga{ mora da
bidat zasnovani na zakonot i me|unarodnite dogovori i sekoga{ obrazlo`eni,
odnosno vo obrazlo`enieto na svojata odluka, sudijata sekoga{
mora da gi navede pri~inite poradi koi na oddelni dokazi im
oddal pogolema, pomala ili nikakva verba. Toa e neophodno zaradi
spre~uvawe na prikrivawe na kakvo i da e samovolie na sudot pri ocenata
na dokazite.
2. Od ova pravilo vo na{eto procesno zakonodavstvo postojat
dva isklu~oci. Prviot e opredelen kaj povtoruvaweto na krivi~nata
postapka koga spored ~l. 389 ZKP, vistinitosta na oddelni fakti se
utvrduva samo so pravosilna presuda.
Vtoriot isklu~ok e sodr`an vo KZ, a se odnesuva na slu~ai koga
se raboti za krivi~no delo kleveta. Imeno, vo ~l. 172 st. 4 KZ, e predvideno
deka vistinitosta na faktot deka nekoj storil krivi~no delo
za koe se goni po slu`bena dol`nost mo`e da se doka`uva samo so
pravosilna presuda, a so drugi dokazni sredstva samo ako goneweto ili
sudeweto ne e mo`no ili ne e dozvoleno.
1.6. Na~elo na postojanost na krivi~niot predmet
Smislata na na~eloto se sostoi vo toa deka krivi~niot predmet
mora da bide rasvetlen i re{en vo pravno regulirana postapka. Na
krivi~noprocesnite stranki im e zabraneto za toj predmet da raspravaat
nadvor od krivi~nata postapka i za nego da odlu~uvaat bez sudot.
Postojanosta na krivi~niot predmet se ogleda vo zadol`itelno
prisustvo na obvinenie za odredeno krivi~no delo i storitel vo tekot
na celata krivi~na postapka, so toa {to e dozvolena mo`nost na mutabilitet
na obvinenieto. Ovlasteniot tu`itel vo granicite na zako-

nskite uslovi mo`e da go izmeni, kako i da go pro{iri obvinenieto
(~l 329 ZKP). Sudot e dol`en da ja po~ituva poslednata fakti~ka sostojba
i ne e ovlasten samiot da go menuva obvinenieto. Me|utoa, ako
vo tekot na istragata okolnostite uka`uvaat na toa deka postapkata
treba da se pro{iri i na nekoe drugo krivi~no delo ili protiv drugo
lice, za toa sudot go izvestuva ovlasteniot tu`itel (~l. 158 st. 2
ZKP). Osven toa, so ogled na toa {to sudot rakovodi so krivi~nata postapka,
toj e dol`en vo sekoja faza na postapkata da im gi predo~uva na
strankite nivnite prava i dol`nosti i da se gri`i za nivnoto ostvaruvawe.
Inaku mutabilitet e pravilo spored koe ovlasteniot tu`itel
koj ja pokrenal postapkata mo`e da se otka`e od baraweto za gonewe
do momentot koga so donesuvaweto na odlukata na prvostepeniot sud
tu`bata e konsumirana. 87 Ili poinaku, so nego na javniot obvinitel mu
se ostava celosna sloboda pred sudot od prv stepen do zavr{uvaweto na
glavniot pretres da se otka`e od goneweto bez obrazlo`enie ako vrz
osnova na rezultatite od postapkata dojde do zaklu~ok deka ne postojat
realni i pravni osnovi za natamo{no gonewe. Na~eloto obi~no se
ograni~uva samo na javnoto obvinenie (obvinenieto podneseno od
javniot obvinitel ili supsidijarniot tu`itel). Ova pravilo so pomali
modifikacii e prifateno i vo na{iot procesen sistem. Sprotivno
na ova pravilo, praviloto na imutibilitet zna~i deka obvinitelot
voop{to ne mo`e da se otka`e od baraweto za gonewe, ili ne mo`e
da se otka`e od baraweto po zapo~nuvaweto na glavniot pretres. 88
2. NA^ELA [TO SE ODNESUVAAT NA MATERIJALNIOT VID NA
SUDISKATA FUNKCIJA I KOI SE POVRZANI SO IZVESNI
INDIVIDUALNI I KOLEKTIVNI PRAVA
2.1. U~estvo na gra|anite vo sudeweto.
Su{tinata na na~eloto e vo toa {to osven postojanite sudii, vo
sudeweto u~estvuvaat i sudii porotnici (~l. 103 st. 3 i 4 od Ustavot).
Vo odnos na u~estvoto na gra|anite koi ne se pravnici vo sudeweto
89 se javuvaat, dve vo osnova sprotivstaveni mislewa. Postojat
87
Vasiljevi}, T. op. cit. str. 128.
88
Zlatari~ - Dama{ka, op. cit. str. 68. Inaku, dodeka so na~eloto na legalitet
i na~eloto na oportunitet se rasprava pra{aweto za mo`nosta na obvinitelot
da raspolaga so poveduvaweto na krivi~nata postapka, so na~eloto na
mutabilitet, odnosno imutabilitet se re{ava pra{aweto na raspolagawe so
obvinenieto vo tekot na krivi~nata postapka.
89
"Baraweto za u~estvo na gra|anite koi ne se pravnici vo sudeweto
na evropskiot kontinent se pojavi po franscuskata revolucija 1789 godina,
kako reakcija na slabostite na sudstvoto sostaveno od dr`avni slu`benici vo
107

avtori koi go doveduvaat vo pra{awe institutot porota vo na{i uslovi,
trgnuvaj}i ottamu deka se raboti za istoriski nadminata kategorija.
Pritoa, kako {to pravilno zabele`uva Krapac, prigovorite
{to im se upatuvaat na u~estvoto na gra|anite {to ne se pravnici vo
vr{eweto na sudskata funkcija glavno se odnesuvaat na dvata najva`ni
argumenti, so koi se saka toa da se opravda: a) potrebata za kontrola
nad pravosudstvoto na profesionalnite sudii i b) potrebata od participacija
na narodot vo vr{eweto na funkcijata na sudskata vlast.
Ad. a) Onie koi dejnosta na pravosudstvoto ja gledaat od aspekt
na racionalno organizirana sudska birokratija se pra{uvaat kako voop{to
e dopustlivo so pravnite subjekti, koi imaat pravo na toa da im
sudi "u~en" sudija, da im sudi lice koe ne go poznava pravoto. Dali bi
dopu{tile za va{ata operacija da re{ava kolegium sostaven od hirurg,
doma}inka i oficer, ili va{eto dete na matura da go ocenuva sovet
sostaven od profesor po matematika, ~ista~ka i penzioner, se pra{uva
germanskiot pisatel B. d'Alber, sakajki na toj na~in da go poka`e
apsurdot vo koj hirurg, domakinka i oficer navistina mo`at nekoe
lica da go ispratat na dologodi{na robija, ili duri nekogo da go osudat
na smrt. 90
Nema nikakvo somnenie deka nedostigot na potrebnoto stru~no
znaewe na sudijata porotnik i fakti~ki ja so~inuva slabata strana vo
me{oviot sudski sovet. Toa go poka`uvaat brojni empiriski istra`uvawa.
Za razmisluvawe se i posebnite kursevi so koi se saka na nepravnicite
da im se ovozmo`i steknuvawe na nekoe op{to poznavawe na
pravoto: na toj na~in dobivame "mini pravnici" koi ne se nitu stru~waci
nitu laici. Sporen e i argumentot deka sudiite porotnici kako
skapocen element nosat so sebe `ivotno iskustvo: vo prete`en del
slu~ai, osobeno kaj te{kiot kriminal, tie se soo~eni so komplicirani
`ivotni situacii {to samite ne gi do`iveale i koi im se ~inat
tu|i i nerazirlivi - za razlika od sudijata profesionalec koj vo praktikata
dobro ja zapoznal kriminalnata sredina.
Ad. b) Politi~kata potreba na participacija na narodot pove-
}e ne e do tolku aktuelna kolku {to be{e za vreme dodeka pravosudstvoto
isklu~ivo bilo vo ramkite na profesionalniot slu`ben aparat
periodot na apsolutizmot i kako politi~ki imperativ na doktrinata za podelbata
na vlasta. Krapac, D. Neki strukturni i funkcionalni aspekti suvremenog jugoslovenskog
krivi~nog pravosu|a, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/2-3, str. 180.
90
Vo taa smisla vo zemjite na zapadnata demokratija se razvija mehanizmi
za zaobikoluvawe na pogolemoto vlijanie na porotnicite-laici vo sudeweto
(tn. correctionnalisation vo Belgija i Francija, "zabrzana postapka" vo
Italija, sostavot na vtorostepeniot sud sekade osven vo Germanija i Italija
vklu~uva samo profesionalni sudii" Krapac, D. Odnos izme|u organizacije
pravosu|a i krivi~nog postupka: prikaz III sekcije XIV Me|unarodnog kongresa za
krivi~no pravo (Be~, 1-7. X 1089 godine), JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 81.
108

na dr`avite od XIX vek. Tamu, kade {to sudiite profesionalci gi
bira narodot, u~estvoto na narodot vo vr{eweto na pravosudstvoto
ve}e se realizira na poseben na~in. Od druga strana, empiriskite istra`uvawa
ni poka`uvaat deka nitu na institutot sudija porotnik ne
mo`e da se gleda kako na delotvorna forma na neposredna demokratija,
za{to taa ustanova se primenuva na na~in koj gi isklu~uva atributite
na reprezentirawe na po{irokata zaednica. Edno istra`uvawe sprovedeno
vo SAP Vojvodina 91 poka`a deka, od edna strana, poradi finansiskite
te{koti kaj sudovite doa|a do toa na sudewe da se povikuvaat
"eftini" sudii porotnici (penzioneri, doma}inki, onie na koi im e
blizu mestoto na `iveewe), a od druga strana, sudovite da se orientiraat
kon povikuvawe na onie za koi e zabele`ano deka }e se otpovikaat
na pokanata (duri dotamu {to vo sudovite se formira edna posebna
lista na "sekoga{ spremni" sudii porotnici, "juri{ni odredi" i
sl.). Na toj na~in, avtorite na toa istra`uvawe zaklu~ile deka su{tinata
na porotata koja e zamislena kako sud na gra|anite zemeni od naj{irokite
i najrazli~nite op{testveni sloevi, celosno ja gubi svojata
smisla." 92
Nasproti gorenavedenite stojali{ta stojat onie koi smetaat
deka porotata treba da se zadr`i pri sekoe meritorno odlu~uvawe,
ottamu {to vo nea gledaat celosna afirmacija na demokratijata i zasilena
za{tita na op{testvoto od recidivite na etatizmot. Me|u argumentite
vo korist na toj institut obi~no se naveduvaat: deka toj pretstavuva
barawe za demokratsko sudewe, izraz na idejata na neposrednoto
u~estvo na gra|anite vo vr{eweto na vlasta, legitimacija na
presudite izre~eni vo ime na narodot, jaknewe na doverbata i negoviot
vospiten u~inok kaj masite, barawe od sudiite da ja vodat raspravata
i da gi obrazlo`uvaat odlukite na edinstven i razbirliv na~in i
sl. 93 Me|u osnovnite nedostatoci na porotata sepak ostanuvaat argumentite
deka kako sudii porotnici naj~esto se izbiraat lica koi ne se
dorasnati za vr{ewe na taa rabota, deka samo formalno u~estvuvaat
vo sudeweto, deka ~esto ne se otpovikuvaat na barawe na sudot da u~estvuvaat
vo rabotata na sudot poradi {to se odlo`uvaat raspravite i
se prodol`uva postapkata. Ottamu i prigovorite deka porotata stanuva
samo demokratski dekor na pravosudstvoto koj ne e vo sostojba realno
da pridonese za podobra primena na zakonite i voop{to za podobro
i poefikasno vr{ewe na funkcijata {to im e doverena na sudiite.
91
Vasiljevi}, T. Lazarevi}, Lj. Gruba~, M i Kuhajda V. U~e{}e gra|ana u
su|enjuna teritoriju SAP Vojvodine, Novi Sad, 1975, str. 127, 133, 155 i sl.
92
Krapac, D. Neki strukturni i funkcionalni aspekti suvremenog jugoslovenskog
krivi~nog pravosu|a, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/2-3, str. 181-182.
93
Ibid, str. 182.
109

2.2. Izbornost bez ograni~uvawe na traeweto na mandatot na nositelite
na sudskata funkcija.
So ova na~elo pomesteno vo ~l. 99 st. 1 od Ustavot, se obezbeduva
celosna samostojnost vo rabotata i im se dava pogolema sigurnost
na sudiite vo vr{eweto na sudskata dol`nost. Na sudijata mu
prestanuva sudiskata funkcija: 1. ako toa sam go pobara, 2. ako trajno ja
zagubi sposobnosta za vr{ewe na sudiskata funkcija, {to go utvrduva
Sudskiot sovet na Republika Makedonija, 3. ako gi ispolni uslovite za
starosna penzija, 4. ako e osuden so pravosilna sudska presuda za krivi-
~no delo na bezuslovna kazna zatvor od najmalku {est meseci, i 5. ako e
izbran ili imenuvan na druga javna funkcija, osven koga sudiskata
funkcija miruva pod uslovi utvrdeni so zakon. Sudijata se razre{uva:
1. poradi pote{ka disciplinska povreda {to go pravi nedostoen za
vr{ewe na sudiskata funkcija propi{ana so zakon, i 2. poradi
nestru~no i nesovesno vr{ewe na sudiskata funkcija pod uslovi
utvrdeni so zakon (Amandman XXVI od Ustavot)
2.3. Inkopatibilnost na sudskata funkcija so vr{eweto na druga javna
funkcija, profesija ili ~lenstvo vo politi~ka partija i zabrana na
politi~ko organizirawe i dejstvuvawe vo sudstvoto
Doslednata primena na ova na~elo, podignato vo rang na ustavno
na~elo (Amandman XXVII st. 2 od Ustavot) vo nikoj slu~aj ne zna~i
partiska opredlenost na sudiite, {to za `al kaj nas ne e slu~aj. Naprotiv,
kaj nas slobodno mo`e da se ka`e deka, barem dosega, partiskata
naklonetost bila eden od glavnite uslovi da se bide izbran za sudija,
javen obvinitel i sl.
110
2.4. Sudski imunitet.
Spored ova na~elo sodr`ano vo Amandman XXVII st. 1 od Ustavot,
sudiite u`ivaat imunitet, {to zna~i deka sudija, koj{to u~estvuva
vo sudeweto ne mo`e da bide povikan na odgovornost za mislewe dadeno
pri donesuvawe na sudskata odluka, a vo postapkata povedena poradi
krivi~no delo storeno vo vr{eweto na sudskata funkcija ne
mo`e da bide pritvoren bez odobrenie na Sudskiot sovet na Republika
Makedonija, osven ako e zate~en vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e
propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku pet godini.
2.5. Kolegijalnost (zbornost) vo sudeweto
1. Na~eloto na zbornost slu`i kako garancija za objektivno i
zakonito donesuvawe na sudskite odluki, za smaluvawe na mo`nostite
od gre{ki pri odlu~uvaweto, a vo golem del i kako element {to go

slabee nadvore{nite vlijanija vrz sudiite. Toa zna~i deka sudiite sudat
vo sovet vo koj pokraj postojnite sudii u~estvuvaat i sudii porotnici,
odnosno samo pove}e postojani sudii. Ova na~elo nema apsoluten
karakter, za{to Ustavot predvidel deka: "So zakon se utvrduva koga
sudi sudija poedinec" (~l. 103 st. 1 i 2). So drugi zborovi, koga stanuva
zbor za organizacijata na sudovite vo krivi~noto pravosudstvo doa|a
do izraz na~eloto na zbornost, a samo isklu~itelno se primenuva na-
~eloto na inokosnost: sudot, po pravilo, sudi vo sovet, a samo isklu-
~itelno sudi sudija poedinec.
2. Pokonkretno, sostavot na sudovite spored ~l. 22 ZKP e opredelen
na sledniov na~in:
1 0 Vo prv stepen sudovite sudat vo soveti sostaveni od dvajca sudii
i trojca sudii - porotnici za krivi~ni dela za koi so zakon e propi{ana
kazna zatvor vo traewe od 15 godini ili kazna do`ivoten zatvor,
a vo soveti sostaveni od eden sudija i dvajca sudii - porotnici - za
krivi~ni dela za koi so zakon e propi{ana poblaga kazna. Za krivi~ni
dela za koi kako glavna kazna e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor
do tri godini, vo prv stepen sudi sudija poedinec.
2 0 Vo vtor stepen sudovite sudat vo soveti sostaveni od petmina
sudii za krivi~ni dela za koi so zakon e propi{ana kazna zatvor vo
traewe od 15 godini ili kazna do`ivoten zatvor, a vo soveti sostaveni
od trojca sudii - za krivi~ni dela za koi e propi{ana poblaga kazna.
Koga sudi vo vtor stepen na pretres, sovetot e sostaven od dvajca sudii
i trojca sudii porotnici.
3 0 Vo tret stepen sudovite sudat vo soveti sostaveni od petmina
sudii.
4 0 Dejstvijata vo istragata gi vr{i sudija na prvostepeniot sud
(istra`en sudija).
5 0 Pretsedatelot na sudot i pretsedatelot na sovetot odlu~uvaat
vo slu~aite predvideni vo ZKP.
6 0 Prvostepenite sudovi, vo sovet sostaven od trojca sudii,
odlu~uvaat za `albi protiv re{enija na istra`en sudija i protiv drugi
re{enija koga toa e opredeleno so ZKP, donesuvaat odluki vo prv
stepen nadvor od glavniot pretres sproveduvaat postapka, donesuvaat
presuda po odredbite na ~l. 505 st. 2 do 6 od ZKP i stavaat predlozi vo
slu~aite predvideni vo ZKP ili vo drug zakon.
7 0 Po barawe za vonredno ubla`uvawe na kaznata i barawe za
vonredno preispituvawe na pravosilna presuda, sudot odlu~uva vo
sovet sostaven od petmina sudii ako stanuva zbor za krivi~no delo za
koe vo zakonot e propi{ana kazna do`ivoten zatvor, a vo sovet sostaven
od trojca sudii - ako stanuva zbor za krivi~no delo za koe e propi-
{ana poblaga kazna.
8 0 Po barawe za za{tita na zakonitosta sudot odlu~uva vo sovet
sostaven od petmina sudii, a dokolku baraweto e podneseno protiv
odluka na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, za baraweto
111

Vrhovniot sud na Republika Makedonija odlu~uva na op{ta sednica.
9 0 I kone~no, sudovite od povisok stepen odlu~uvaat vo sovet
sostaven od trojca sudii vo slu~ait {to ne se predvideni vo prethodnite
stavovi na ovoj ~len.
Li~niot sostav na sudskite soveti, kako i na inokosniot sud se
opredeluva so godi{niot raspored na rabotata na sudot.
2.6. Upotreba na svojot jazik vo postapkata pred sudot.
Slobodata na upotrebata na svojot jazik vo krivi~nata postapka
e regulirana so ~l. 6-9 ZKP.
Spored ~l. 6 ZKP, vo krivi~nata postapka slu`ben jazik e makedonskiot
jazik i negovoto kirilsko pismo, a vo soglasnost so ZKP
vo nea se koristi i drug slu`ben jazik {to go zboruvaat najmalku 20%
od gra|anite i negovoto pismo.
Pritoa, obvinetiot, o{teteniot, privatniot tu`itel, svedocite
i drugite lica koi u~estvuvaat vo postapkata, a koi zboruvaat slu-
`ben jazik razli~en od makedonskiot, imaat pravo pri izveduvaweto
na predistra`nite, istra`nite i drugite sudski dejstvija i na glavniot
pretres, kako i vo postapkata po `alba da go upotrebuvaat svojot jazik
i pismo. Sudot }e obezbedi usno preveduvawe na toa {to liceto,
odnosno drugite go iznesuvaat, kako i na ispravite i drugiot pi{an
materijal. Sudot }e obezbedi pi{an materijal koj e od zna~ewe za postapkata
ili e va`no za odbranata na obvinetiot pismeno da se prevede
(~l. 7 st. 1 ZKP). Drugite stranki, svedoci i u~esnici vo postapkata
pred sudot imaat pravo na besplatna pomo{ na preveduva~, ako
ne go razbiraat ili zboruvaat jazikot na koj se vodi postapkata (~l. 7
st. 2 ZKP). Za pravoto na preveduva~, liceto zadol`itelno treba da se
pou~i, a vo zapisnikot se zabele`uva deka e dadena takva pouka kako i
izjavata na liceto (~l. 7 st. 3 ZKP).
Inaku, tu`bite, `albite i drugite podnesoci se upatuvaat do
sudot na jazikot na koj se vodi postapkata (~l. 8 st. 1 ZKP). Isto taka,
gra|anite koi zboruvaat slu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik,
mo`at podnesocite da gi upatuvaat na svojot jazik i pismo, vakvite
podnesoci sudot gi preveduva i gi dostavuva do drugite stranki vo
postapkata (~l. 8 st. 2 ZKP). Drugite lica koi ne go zboruvaat ili razbiraat
makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, mo`at podnesocite
do sudot da gi upatat na svojot jazik i pismo (~l. 8 st. 3 ZKP).
112
3. OSTANATI NA^ELA
Vo ramkite na Ustavot i krivi~noto zakonodavstvo se izlo`eni
i ostanatite ne pomalku zna~ajni na~ela za ostvaruvaweto na rabotata
na organite na krivi~noto sudstvo. Me|u niv osobeno se naglasuvaat
slednive na~ela.

3.1. Na~elo na sloboda i li~na sigurnost
Na~eloto na sloboda i li~na sigurnost, {to e pomesteno vo ~l.
12 od Ustavot i ~l. 3 ZKP, vo sebe vklu~uva ostvaruvawe na pove}e
prava: 1 0 pravoto na so zakon regulirana postapka za odzemawe i ograni~uvawe
na slobodata, 2 0 pravoto na izvestuvawe za pri~inite na zatvorawe
i li{uvawe od sloboda i za osnovite na obvinenieto, 3 0 pravoto
na kontrola na zakonitosta na li{uvaweto od sloboda od strana
na sudski organ, i 4 0 pravoto na brzo sudewe (pravo na obvinetiot da
mu se sudi vo razumen vremenski rok).
1 0 Pravo na so zakon regulirana postapka za odzemawe i ograni~uvawe
na slobodata. Spored ova na~elo pomesteno vo ~l. 12 st. 2 od
Ustavot, 94 nikomu ne mo`e da mu bide ograni~ena slobodata osven so
odluka na sudot i vo slu~ai i vo postapka utvrdena so zakon. Ova na~elo
se odnesuva kako na priveduvaweto 95 taka i na li{uvaweto od sloboda.
96 Vo funkcija na garantirawe na ovie osnovni prava, vo ~l. 12 st.
4 od Ustavot i ~l. 3 st. 3 ZKP, e predvideno i toa deka liceto li{eno
od sloboda mora vedna{, a najdocna vo rok od 24 ~asa od momentot na
li{uvaweto od sloboda da bide izvedeno pred sud, koj bez odlagawe }e
odlu~i za li{uvaweto od sloboda.
2 0 Pravo na izvestuvawe na jazik {to go razbira za pri~inite
na povikuvaweto, 97 priveduvaweto ili li{uvaweto od sloboda i za
osnovite na obvinenieto. 98 Ova pravo natamu se sostoi vo toa {to na
liceto povikano pod somnenie za koe i da e krivi~no delo, organot na
otkrivaweto mora da mu gi predo~i (pro~ita) i negovite ostanati prava
od ~l. 3 st. 1 i 2 ZKP, a toa se:
- pravoto da mol~i,
- pravoto da se sovetuva so advokat pred da dade odgovor na postaveno
pra{awe,
- pravo na branitel koga samiot }e go izbere i pravo na u~estvo
na branitelot pri negovoto ispituvawe vo tekot na postapkata
- pravo za priveduvaweto ili li{uvaweto od sloboda da se izve-
94
Vidi: ~l. 5 st. 1 od EKP^.
95
Priveduvawe (doveduvawe) zna~i sekoe prisilno doveduvawe na nekoe
lice pred nadle`niot organ i vo su{tina pretstavuva ograni~uvawe na
negovata sloboda. Za sekoe priveduvawe treba da bidat ispolneti uslovite od
~l. 142 st. 3 i 177 ZKP.
96
Li{uvaweto od sloboda ovde pretstavuva prisilno zadr`uvawe na
lice zaradi negovo izveduvawe pred sud.
97
Pod povikuvawe se podrazbira sekoja pismena ili usna pokana od
strana na nadle`niot organ oddelno lice da se javi vo opredeleno vreme pred
toj organ.
98
Vidi ~l. 5 st. 2 EKP^.
113

sti ~len na negovoto semejstvo ili blisko lice.
3 0 Pravo na kontrola na zakonitosta na li{uvaweto od sloboda
od strana na sudski organ. Kontrolata na sudot nad traeweto na
pritvorot kaj nas se vr{i spored ~l. 189, 190, 191, 345 i 377 st. 3 ZKP (a
vo postapkata so maloletnici spored ~l. 459 ZKP).
4 0 Pravoto na brzo sudewe ili pravo na obvinetiot da mu se
sudi vo razumen vremenski rok (~l. 4 st. 1 ZKP) e korelat na obvrskata
na sudot krivi~nata postapka da ja sprovede bez odlo`uvawe (~l. 13
ZKP). 99
3.2. Na~elo na ednakvost na site gra|ani vo za{titata na svoite prava
pred sudot i zakonot
Gra|anite na Republika Makedonija spored Ustavot se ednakvi
vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata,
nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe,
imotnata i op{etstvenata polo`ba (~l. 9 st. 1 od Ustavot). Gra|anite
se isto taka ednakvi pred Ustavot i zakonite (~l. 9 st. 2 od Ustavot).
Pomesteno vo sferata na sudstvoto, toa najednostavno zna~i deka
site gra|ani pred zakonot se ednakvi kako vo odnos na svoite prava i
slobodi taka i vo odnos na svoite obvrski, odnosno sekoj ima pravo na
ednakva za{tita na svoite prava vo postapkata pred sudot. Ova pravo
vo osnova zna~i odbegnuvawe na sekakva isklu~ivost (ekskluzija) vo
odnos na gra|anite vo primenata na zakonot. 100
114
3.3. Na~elo prezumcija na nevinost
Na~eloto {to e pomesteno vo ~l. 13 st. 1 od Ustavot, ~l. 2 st. 1
ZKP, kako i vo brojni me|unarodni dokumenti, 101 e izrazeno so formulacijata:
liceto obvineto za krivi~no delo se smeta za nevino sî dodeka
negovata vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska presuda. Toa
zna~i deka procesnopravnite formi i dejstvija na u~esnicite vo postapkata
treba da bidat soobrazeni so baraweto na ova na~elo. Smislata
na ova na~elo zna~i i toa deka obvinetiot ne e dol`en da ja doka`uva
svojata nevinost so pobivawe na navodite vo obvinenieto. 102
Najseriozno otstapuvawe od ova na~elo pretstavuva odreduvawe
pritvor na obvinetiot.
99
Vidi ~l. 5 st. 3 EKP^ i ~l. 14 st. 3 t. c) od MPGPP.
100
Vidi: ~l. 10 UDP^ od 1948.
101
Vidi: ~l. 8 od francuskata Deklaracijata za pravata na ~ovekot i
gra|aninot od 1978, ~l. 11. st 1 UDP^, ~l. 14 st. 2 MPGPP (1966), ~l. 6 st. 2
EKP^.
102
Proevski, J - Krckovski, M. Zakon za krivi~nata postapka, Akademik,
Skopje, 1997, str. 9.

3.4. Na~elo zabrana na tortura
Trgnuvaj}i od imperativot deka fizi~kiot i moralniot integritet
na ~ovekot e neprikosnoven, Ustavot sodr`i i izri~na zabrana
za sekakov oblik na ma~ewe, ne~ove~ko ili poni`uva~ko odnesuvawe
ili kaznuvawe (~l. 11 st. 1 i 2 od Ustavot). Soglasno toa vo ~l. 10 ZKP,
e opredeleno deka e zabraneto i kaznivo od obvinetiot ili od drugo
lice {to u~estvuva vo postapkata da se iznuduva priznanie, odnosno
kakva i da e druga izjava. Inaku, konkretnite procesni normi {to se
odnesuvaat na ovie zabrani se pomesteni vo ~l. 210 st. 7, 220 i 251 st. 2
ZKP. I kone~no, spored ~l. 142 KZ, ova zabrana e opredelena kako krivi~no
delo tortura. Pritoa, pod iznuduvawe na priznanie ili izjava se
podrazbira upotreba na sila, zakana ili drugo nedopu{teno sredstvo
ili nedopu{ten na~in so namera da se iznudi priznanie ili nekoja
druga izjava na odredeno lice sprotivno na negovata volja. Deloto e
dovr{eno so samata upotreba na sila, zakana ili drugo nedopu{teno
sredstvo so takva namera. Pritoa ne e nu`no poradi toa i navistina da
do{lo do iznudeno priznanie ili izjava. 103
3.5. Na~elo na nepostapuvawe po slu`bena dol`nost
Na~eloto na nepostapuvawe po slu`bena dol`nost (ne procedat
iudex ex officio) {to zna~i deka inicijativata za vodewe na sudki proces
vo akuzatornata krivi~na postapka ne mo`e da poteknuva od sudijata,
zatoa {to so toa toj bi se dovel vo uloga na tu`itel i arbitar.
3.6. Na~elo na odbrana
Na~eloto na odbrana se razrabotuva niz brojni prava i ostanati
na~ela vo nu`na povrzanost so odbranata na obvinetiot. Me|u
niv ovde gi pomestuvame samo minimalnite prava na obvinetiot od ~l.
4 st. 2 ZKP, a toa se:
1 0 da bide informiran vedna{, na jazikot {to go razbira i
podrobno za delata za koi se tovari i dokazite protiv nego, 104
103
Vidi ~l. 5 UDP^, ~l. 7 od MPGPP (1966), ~l. 3 EKP^. Pritoa, spored
EKP^, zabranetite povedenija se odreduvaat na sledniov na~in. Ma~ewe -
ne~ove~ki postapki, ~ija cel e da se dojde do informacii ili priznavawe ili
nanesuvawe kazna. Ne~ove~ka postapka ili kazna - postapka {to namerno predizvikuva
te{ki stradawa, du{evni ili fizi~ki, a koja vo dadenite uslovi ne
mo`e da se opravda. Poni`uva~ka postapka ili kazna - postapka {to grubo go
poni`uva liceto pred drugi ili go prisiluva da se odnesuva sprotivno na
svojata sovest ili volja. Gomien, D. Kratok vodi~ niz Evropsakata konvencija
za ~ovekovi prava, Sovet na Evropa, Strazbur, 1991, str. 18. (prevod).
104
Vidi: ~l. 14 st. 3 t. a) od MPGPP i ~l. 6 st. 3 t. a) od EKP^.
115

2 0 da ima dovolno vreme i mo`nosti za podgotvuvawe na svojata
odbrana i da komunicira so branitel po sopstven izbor, 105
3 0 da bide suden vo negovo prisustvo i da se brani li~no ili so
pomo{ na branitel po sopstven izbor, a dokolku nema sredstva da plati
branitel istiot da go dobie besplatno koga toa go baraat interesite
na pravdata, 106
4 0 da ne bide prisilen da iska`uva protiv sebe ili svoite bliski,
ili da priznae vina,
5 0 da bide prisuten pri ispituvaweto na svedocite i da mo`e da
im postavuva pra{awa. 107
Za vidot i zna~eweto na ostanatite prava na obvinetiot }e zboruvame
podocna. 108
3.7. Na~elo na zabrana na sudewe vo otsustvo na obvinetiot
Vo na{eto krivi~no procesno zakonodavstvo postoi na~elna
zabrana na sudewe vo otsustvo na obvinetiot. Ova na~elo e vostanoveno
vo interes kako na samiot obvinet, taka i vo interes na adekvatnoto
sudewe koj ednovremeno pretstavuva i javen interes. Prisustvoto
na obvinetiot ja obezbeduva negovata odbrana i ottamu pravilnoto
opredeluvawe na stepenot na negovata krivi~na odgovornost i individualizacijata
na izre~enata krivi~na sankcija
Od ova na~elo kaj nas postojat samo dva isklu~oci. Prviot, koga
postojat osobeno va`ni pri~ini da mu se sudi na obvinet koj se nao|a
vo begstvo (~l 292 st. 3 ZKP). So sudeweto na lice koe se nao|a vo begstvo
ne se povreduva negoviot interes, ottamu {to so begstvoto samiot
se otka`al od svoeto pravo na odbrana. Vo takov slu~aj, zaradi ispolnuvawe
na na~eloto na legalitet i smiruvaweto na javnoto mislewe,
prete`nuva op{testveniot interes krivi~niot nastan da se presudi,
nad interesot na adekvatnoto sudewe.
Vtoriot slu~aj postoi koga obvinetiot ne se otpovikal na pokanata
za doa|awe na glavniot pretres. Uslovite za toa sudewe se prisustvoto
na obvinetiot da ne e nu`no i prethodno da bil ispitan (~l.
428 st. 4 ZKP).
Sudeweto vo otsustvo zakonot sepak go smeta za sudewe vo nu-
`da, a donesenata presuda vo taa postapka, donekade za defektna presuda.
Otatamu postapkata zavr{ena so osuditelna presuda vo otsustvo
poradi begstvo mo`e da se povtori koga }e nastapi mo`nost na osudeniot
da mu se sudi vo prisustvo, dokolku osudeniot ili negoviot bra-
105
Vidi: ~l. 14 st. 3 t. b) od MPGPP i ~l. 6 st. 3 t. b) od Evropskata
konvencija za pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi.
106
Vidi: ~l. 14 st. 3 t. d) od MPGPP i ~l. 6 st. 3 t. v) EKP^.
107
Vidi: i ~l. 6 st. 3 t. g) od EKP^.
108
Vidi: Procesni prava i polo`ba na obvinetiot.
116

nitel podnese barawe za povtoruvawe na postapkata vo rok od edna godina
od denot koga osudeniot doznal za presudata so koja e osuden vo
otsustvo (~l. 398 st. 1 ZKP).
3.8. Na~elo favor libertatis
Ova na~elo vo procesnoto pravo se ogleda vo negoviot osnoven
princi favor rei - vo slu~aj na somnenie me|u jus puniendi na dr`avata i
jus libertatis na poedinecot, prednost }e mu se dade na vtorito princip
(in dubio pro reo). So drugi zborovi, na pretpostavkata na nevinost mu se
dava primat vo odnos na pretpostavkata na vinata. Iako ne e izre~no
predvideno, ova na~elo ili pravilo mo`e da se izvede od ZKP, {to
zna~i deka postoi i vo na{eto krivi~noprocesno zakonodavstvo.
Inaku in dubio pro reo (vo slu~aj na somnenie vo korist na obvinetiot)
pretstavuva pravilo spored koe, koga postoi dvoumewe vo pogled
na postoeweto ili nepostoeweto na odredeni fakti, sudot treba
da re{i na na~in {to e popovolen za obvinetiot. Ili poprecizno: sekoe
dvoumewe vo pogled na postoeweto na faktite }e se odrazi vo korist
na obvinetiot - vo slu~aj na dvoumewe, sudot go utvrduva postoeweto
ili nepostoeweto na faktite {to go ~inat obele`jeto na krivi~noto
delo ili od koi zavisi primenata na nekoja odredba od Krivi~niot
zakonik, na na~in popovolen za obinetiot. Na~eloto doa|a predvid
duri ottkako sudot gi iscrpel site mo`nosti da se utvrdat pravno
relevantnite fakti.
Vo vrska so ova pravilo vo teorijata se postavuva pra{aweto za
dosegot na negovoto va`ewe. Vo taa smisla, spored edni avtori praviloto
va`i samo za faktite {to za obvinetiot se nepovolni (na primer,
faktite vrz {to se zanova nekoj uslov za krivi~nata odgovornost),
a spored drugi i za faktite koi za obvinetiot se povolni (na
primer, onie vrz {to se zasnova nekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta).
Spored vtoriot stav, koj i za nas e prifatliv, na~eloto
in dubio pro reo, ne se sostoi vo toa deka sudot vo slu~aj na somnenie
(dubioznost, dvoumewe) dali stoi nekoj fakt na {teta na obvinetiot
mora da zeme deka toj ne stoi. Toa bi bila samo primena na op{toto
pravilo za doka`uvaweto, deka se dodeka kaj organot koj gi ocenuva
dokazite postoi somenenie vo pogled na postoeweto na nekoj fakt, toj
ne mo`e da se zeme kako utvrden, a ne primena na posebnoto na~elo in
dubio pro reo. Sudot, ednostavno spored pravilata na logikata ne mo`e
da go zeme za doka`ano toa {to ne e doka`ano, vo mera vo koja zakonot
bara da bide doka`ano. Na~eloto, vsu{nost, se sostoi vo toa deka
sudot vo slu~aj na somnenie dali stoi nekoj fakt {to e vo korist na
obvinetiot }e zeme deka toj fakt stoi, nasproti op{toto pravilo deka
117

faktite vrzani za presudata mora vo celost da bidat doka`ani. 109
Me|utoa, postojat avtori spored koi praviloto in dubio pro reo
va`i vo dvata slu~ai. Spored toa mislewe, toga{ koga ne mo`e da se
isklu~i mo`nosta od postoewe na nekoj fakt povolen za obvinetiot,
no ne mo`e nitu to~no da se utvrdi, mora da se zeme deka toj fakt postoi.
Taka na primer, ako ne e isklu~ena mo`nosta od postoewe na situacija
na nu`na odbrana, treba da se zeme kako taa situacija da e utvrdena
(doka`ana). 110 Spored ova stojali{te, dosledno primeneto, na~eloto
in dubio pro reo se sveduva na toa deka site fakti {to pa|aat na tovar
na obvinetiot (faktite {to gi so~inuvaat obel`jata na posebnoto
i op{toto bitie na krivi~noto delo, faktite {to deloto go kvalificiraat
kako pote{ko krivi~no delo, faktite {to pretstavuvaat ote`nuva~ki
okolnosti, kako i faktite {to pretstavuvaat procesni pre-
~ki) mora da bidat utvrdeni so izvesnost (doka`ani), a ako taka ne se
utvrdat (ako ostane somenenie za nivnoto postoewe) se zema kako da ne
postojat, Naprotiv, za site fakti {to odat vo prilog na obvinetiot
(faktite {to pretstavuvaat osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta
i krivi~nata odgovornost, faktite {to deloto go pravat privilegirano,
faktite koi uslovuvaat popovolna odluka za kaznata: osnovite
za osloboduvawe od kazna i izrekuvawe na uslovna osuda, posebnite
osnovi za ubla`uvawe na kaznata i olesnuva~kite okolnosti),
ako se pojavi somnenie deka bi mo`ele da postojat, a toa somenenie ne
uspee so izvesnost da se isklu~i, }e se zeme deka postojat. 111
109
Vasiljevi}, T. op. cit. str. 315. Taka i Bayer, V. Osnove op}e teorije o dokazima
u krivi~nom postupku, II, JRKKP, Beograd, 1963/2, str. 147-148.
110
Na~eloto in dubio pro reo (vo dvoumewe vo korist na obvinetiot)
zna~i deka dilemata vo pogled na postoeweto na faktite treba da se re{i vo
korist na obvinetiot. Toa e zna~i, pravno pravilo za toa kako treba da se postapi
sudot koga ne mu e jasno dali postojat ili nepostojat opredeleni fakti.
Me|utoa mora da se opredeli vo edna nasoka, zatoa {to krivi~niot predmet
ne smee da ostane nere{en. Zlatari}-Dama{ka, Rje~nik krivi~nog prava i postupka,
Informator, Zagreb, 1966, str. 97. Ili kako {to veli Ba~i}: "koga se iscrpeni
site procesni dokazni sredstva a fakti~kata sostojba sepak dokraj ne e razjasneta,
a od dokazite proizleguva deka vo toj krivi~en predmet doa|aat vo predvid
pove}e fakti~ki mo`nosti, toga{ sudot se odlu~uva za dokaznite okolnosti
{to se popovolni za obvinetiot (na primer, pra{aweto dali poedinecot
e soizvr{itel ili pomaga~, dali postoi obid ili dovr{eno krivi~no
delo, dali se raboti za osnovno krivi~no delo ili za negov kvalificiran
oblik, dali e, na primer, samo bludno dejstvie ili obid za siluvawe). Ba~i}, F.
Krivi~no pravosu}e i ustavnost i zakonitost, str. 20.
111
Grubi{a, M. Postupanje protivno principu in dubio pro reo kao povreda
formalnog prava, Na{a zakonitost, Zagreb, 1963/1-2, str. 41.
118

3.9. Na~elo na za{tita na li~nata sloboda
Na~eloto na za{tita na li~nata sloboda se sostoi vo baraweto
sudijata da se odnesuva restriktivno pri donesuvaweto na odluki koi
se odnesuvaat na merkite so koi se ograni~uva slobodata na poedinecot.
3.10. Na~elo beneficium cohaesionis
Na~eloto beneficium cohaesionis (blagodet na spojuvaweto) e pravilo
spored koe pod opredeleni uslovi se pro{iruva dejstvoto na pravnoto
sredstvo izjaveno od strana na obvinetiot i vrz ostanatite soobvineti
koi ne go izjavile toa pravno sredstvo. Ulovite za pro{iruvaweto
na takvoto dejstvo se po povod upotrebenoto pravno sredstvo da
e donesena odluka od strana na sudot vo korist na obvinetiot i istite
pri~ini vrz koi se zasnova taa odluka da postojat kaj soobvinetite.
Celta na ova pravilo e da ne se postapuva razli~no samo od formalni
pri~ini so obvinetite ~ija procesna situacija e ednakva, vo ist
krivi~nopraven predmet i vo ista krivi~na postapka. Soglasno ova na-
~elo, koga od pove}e obvineti opfateni so edna odluka samo eden, ili
nekoi od niv, podnele pravno sredstvo (prigovor protiv obvinitelen
akt, redoven ili vonreden praven lek) protiv taa odluka, a pri~inite
poradi koi sudot na{ol deka odlukata vo korist na toj e vo korist za
drugite obvineti, }e zeme ex officio deka pravnoto sredstvo e podneseno
i vo korist na toj, odnosno drugite obvineti (~l. 266 ZKP).
3.11. Na~elo na zabrana na reformatio in peius
Zabranata reformatio in peius pretstavuva garancija na obvinetiot
deka nema da bide donesena nepovolna odluka, ottamu {to samiot toj
ili nekoj drug izjavil `alba vo negova korist. Pravnata osnova na ova
na~elo (koe vo su{tina pretstavuva otstapuvawe od na~eloto na istra`uvawe
na vistinata) e vo po~ituvaweto na na~eloto na pravi~nost,
pravoto na obvinetiot na odbrana, a ottamu i na negovata pravna sigurnost
(da se otstrani sekakov strav na obvinetiot deka so koristeweto
na praven lek mo`e da si nanese {teta). 112
112
Zabranata reformatio in peius denes se opravduva so pravi~nosta i
procesnata potreba za so~uvuvawe na slobodata na obvinetiot pri vlo`uvawe
na pravnite lekovi, so `elbata da se sozdade situacija vo koja pri re{avaweto
dali }e upotrebi praven lek obvinetiot isklu~itelno }e se rakovodi od
sopstvenoto sfa}awe za pravilnosta ili nepravilnosta na odlukata, bez da
bide spre~en od stravot deka so sopstvenata `alba mo`ebi }e ja vlo{i svojata
polo`ba. Vasilejvi}, T. op. cit. str. 579.
119

Za zabranata reformatio in peius vo na{ata krivi~na postapka vo
prv red stanuva zbor vo slu~aj koga `albata protiv presudata e izjavena
samo vo korist na obvinetiot, a se sostoi vo toa:
1 0 {to re{avaj}i po `albata povisokiot sud ne smee da ja preina~i
presudata na {teta na obvinetiot (vo takov slu~aj povisokiot
sud ne smee obvinetiot da go osudi spored postrogiot krivi~en zakon,
nitu na postroga kazna odo{to bil osuden so prvostepenata presuda
(~l. 369 ZKP) i,
2 0 {to prvostepeniot sud (komu povisokiot sud ukinuvaj}i ja
presudata mu go vratil predmetot na povtorno sudewe) pri povtornoto
sudewe ne smee da izre~e presuda koja bi bila ponepovolna za obvinetiot
od prvata presuda koja {to povisokiot sud ja ukinal (~l. 380 st. 4
ZKP).
Osven vo slu~aite koga `albata protiv prvostepenata presuda e
izjavena samo vo korist na obvinetiot, zabranata reformatio in peius
va`i i vo drugi slu~ai:
1 0 pri donesuvawe nova prvostepena presuda otkako e dozvoleno
povtoruvawe na krivi~nata postapka (~l. 397 st. 4 ZKP),
2 0 pri donesuvawe odluka po barawe za za{tita na zakonitosta
(~l. 410 st. 4 ZKP),
3 0 pri donesuvawe odluka po barawe za vonredno preispituvawe
na pravosilna presuda (~l. 415 ZKP), dokolku `albata e izjavena samo
vo korist na obvinetiot, odnosno ako spomenatite pravni lekovi se
izjaveni vo korist na osudeniot.
Najkoncizno ka`ano, na~eloto na zabrana na reformatio in peius,
pretstavuva garancija deka ako e izjavena `alba samo vo korist na obvinetiot,
presudata ne smee da se izmeni na negova {teta vo odnos na
pravanata ocena na deloto i na krivi~nata sankcija"(~l. 369 ZKP).
3.12. Na~elo na nadomest na {teta za neosnovana osuda
Na~eloto na nadomest na {teta vo slu~aj na neosnovana osuda e
krenato na rang na ustavno na~elo (~l. 13 st. 2 od Ustavot), i ottamu
pomesteno vo ~l. 11 ZKP, so ogled na toa {to proklamira edno od
osnovnite prava na ~ovekot sodr`ano vo brojni me|unarodni dokumenti
od ovaa oblast. 113 Ova na~elo e konkreten izraz na sfa}aweto deka
ne e dovolno da se konstatira deka nekoj bez osnova e li{en od sloboda
ili nevino e osuden, tuku deka na takvoto lice treba da mu se priznae i
113
Vidi ~l. 9 st. 5 i 14 st. 6 od MPGPP od 1966 i ~l. 5 st. 5 od EKZ^P.
Za ova pove}e: Vujaklija, D. Naknada {tete pri~injene neopravdanom osudom i neosnovanim
li{enjem slobode, Pravni `ivot, Beograd, 1982/12, str. 1301-1314, Vujaklija,
D. Dru{tvena rehabilitacija lica koja su neopravdano osu|ena i neosnovano
li{ena slobode, JRKKP, Beograd, 1983/1-2. str. 83-102 i Vasiljevi}, T. Hronika sudske
prakse, JRKKP, Beograd, 1968/2, str. 287-296.
120

vistinsko pravo na nadomest na pretrpenata {teta, bez ogled na toa na
koj na~in do{lo do neopravdano li{uvawe od sloboda ili do pogre-
{nata osuda. Pravoto na nadomest gi opfa}a site vidovi pretrpena
{teta: materijalnata (vistinski pretrpena imotna {teta i zagubena
zarabotuva~ka) i moralnata (povredena ~est, fizi~ka i du{evna bolka
i sl.).
3.13. Na~elo na pravna pomo{ na neuka stranka
Na~eloto na pravna pomo{ na neuka stranka izvira od ~l. 12
ZKP. Su{tinata na ova na~elo e deka sudot ima obvrska da go pou~i
obvinetiot kako i sekoe drugo lice {to u~estvuva vo krivi~nata postapka
(o{teteniot, svedokot, ve{takot i sl.) za negovite procesni
prava, koga }e oceni deka poradi neznaewe toa lice mo`e da go propu-
{ti nivnoto koristewe. Dokolku sudot vo konkretnata situacija ne ja
ispolni ovaa dol`nost, vr{i bitna povreda na odredbite na krivi-
~nata postapka od ~l. 355 st. 2 ZKP.
Inaku, kako neuka stranka vo krivi~nata postapka ne mo`e da
se smeta branitelot na obvinetiot, nitu javniot obvinitel. Od ovlastenite
tu`iteli kako neuka stranka mo`e da se smeta o{teteniot kako
tu`itel i privatniot tu`itel dokolku nemaat pravna podgotovka, me-
|utoa ne i nivnite zastapnici i polnomo{nici so takva podgotovka.
3.14. Na~elo ne bis in idem
Spored ova pravilo, pomesteno vo ~l. 14 st. 2 od Ustavot i ~l. 5
ZKP, isto krivi~no delo protiv isto lice ne mo`e da bide predmet na
povtorna krivi~na postapka dokolku krivi~niot predmet edna{ ve}e
zavr{il so pravosilna presuda ili re{enie, odnosno re{enieto za zapirawe
na postapkata ili presudata pove}e ne mo`at da se pobivaat so
redoven praven lek ili ako pravniot lek spored zakonot voop{to ne e
dopu{ten.
Praviloto ne dvapati za isto se javuva kako posledica na materijalnata
pravosilnost, i spored toa kako procesna pre~ka (negativna
procesna pretpostavka) za sekoja nova krivi~na postapka vo istiot
predmet. 114
114
Toa e na~elo na nepovtorlivost na svojstvoto na stranka vo ist krivi~nopraven
predmet. Na~eloto zna~i deka isto lice vo ist krivi~nopraven
predmet ne mo`e dvapati ili pove}epati da se pojavi vo svojstvo na tu`itel
ili obvinet, ne samo toga{ koga krivi~opravniot predmet e pravosilno presuden
(posledica na materijalnata pravosilnost), tuku i toga{ koga po istiot
predmet koj sî u{te ne e pravosilno re{en, bi trebalo me|u istite stranki
istovremeno da se vodat pove}e postapki. Spored toa, na~eloto se odnesuva ne
121

Ova pravilo ne va`i dokolku postapkata bila zaprena poradi
nekoja procesna pre~ka koja podocna otpadnala, ili ako zapiraweto se
zasnova na presuda so koja obvinenieto se odbiva zatoa {to ne postoelo
barawe na ovlasteniot tu`itel, ili zatoa {to nemalo potreben
predlog ili odobrenie. Vo ovie slu~ai postapkata prodol`uva {tom
}e prestanat pri~inite poradi koi bila zaprena, odnosno poradi koi
obvinenieto so presuda bilo odbieno.
122
3.15. Ekskluziono na~elo
So ~l. 15 st. 2 ZKP, vo na{ata krivi~na postapka e pomesetno
edno sosema novo na~elo - na~elo na bezuslovno isklu~uvawe na pravno
nevalidni dokazi. Spored ova, nare~eno i kako ekskluziono na~elo
(lat: excludere - isklu~uva), zabranata e upotreba na dokazi pribaveni
na nezakonski na~in ili so kr{ewe na slobodite i pravata utvrdeni
so Ustavot, zakonot i ratifikuvanite me|unarodni dogovori, kako i
dokazite proizlezeni od niv. Takvite dokazite ne mo`at da se
koristat i vrz niv ne mo`e da se zasnova sudskata odluka. Zabrana
va`i i vo slu~aite koga se pribaveni sigurni dokazi, pa duri i toga{
koga poradi ekskluzijata mo`e da dojde do osloboduvawe na obvinetiot
vo ~ija vina sudot se uveril vrz osnova na dokazite {to ne smeat da se
upotrebat. 115 Zasnovaweto na presuda vrz ovie dokazi pretstavuva
bitna (su{testvena) povreda na odredbite na krivi~nata postapka (~l.
355 ZKP).
4. OGRANI^UVAWA NA SLOBODITE I PRAVATA NA SUBJEKTITE
VO KRIVI^NATA POSTAPKA
Vo prethodnite razgleduvawa uka`avme na odredeni na~ela na
krivi~noprocesnoto zakonodavstvo koi nu`no se povrzani so po~ituvaweto
na ~ovekovite prava i slobodi vo postapkata. Nivnoto razgleduvawe,
me|utoa, ne mo`e da bide celosno dokolku, barem vo najkusi
crti, ne se uka`e i na ograni~uvawata na slobodite i pravata na susamo
na pravosilno presudenite predmeti, tuku i na postapkata {to e vo tek
(litispendeto). Vasliljevi}, T. op. cit. str. 117.
115
Re{enieto e dosta strogo i se pribli`uva pove}e do amerikanskata
doktrina za "exclusionary rule"(vklu~uvaj}i go i u~eweto za plodovite na zatruenoto
ovo{je - fruits of the poisonous tree) odo{to na evropskata dokrtina za
odmeruvawe na protivstavenite interesi vo postapkata (Abwagungslehre). Vakviot
pristap ozna~uva opredelba efikasniot krivi~en progon ponekoga{ da
se `rtvuva vo korist na zakonitosta na postapkata i pravata na poedinecot, a
ima za cel i da gi "disciplinira" organite na progonot. Inaku, spored u~eweto
na plodovite na zatruenoto ovo{je, se otfrlaat ne samo nazakonito dobienite
dokazi, tuku i dokazite za koi se doznalo od niv.

jektite vo krivi~nata postapka. Pra{aweto e zna~ajno bidej}i kakvo
i da e zadirawe vo ovaa sfera na ~ovekot sekoga{ mora da e pretpazlivo
storno i svedeno na odreden minumum {to mora da bide vo funkcija
na samata krivi~na postapka. Ottamu ne za~uduva {to za ova
pra{awe se izjasnuva i samiot Ustav. Imeno, vo ~l. 54 od Ustavot,
implicitno stoi deka: "Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot
mo`e da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot (~l. 1)," deka
"Ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne mo`e da bide diskriminatorsko
po osnov na pol, rasa, boja na ko`a, jazik, vera, nacionalno
ili socijalno poteklo, imotna ili op{etstvena polo`ba," kako i toa
deka: "Ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne mo`e da se odnesuva
na pravoto na `ivot, zabranata na ma~ewe, na ne~ove~ko i poni`uva-
~ko postapuvawe i kaznuvawe, na pravata odrdeni so kaznivite dela i
so kaznite, kako i na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata, javnoto
izrazuvawe na mislata i veroispovesta (st. 4)"
Ottamu, ograni~uvawata na slobodite i pravata na subjektite
vo krivi~nata postapka vo osnova mo`at da se pomestat vo slednive ~etiri
grupi:
1. Ograni~uvawa zaradi obezbeduvawe prisustvo na obvinetiot:
1 0 priveduvawe (~l. 177 ZKP), 2 0 vetuvawe deka nema da go napu{ti
prestojuvali{teto (~l. 178 ZKP), 3 0 garancija (~l. 179 ZKP), 4 0 pritvor
(~l. 184 ZKP) i 5 0 odzemawe na patnata isprava (~l. 78 st. 2 ZKP).
2. Ograni~uvawa zaradi obezbeduvawe na dokazi: 1 0 pritvor zaradi
strav od uni{tivawe na tragite na krivi~noto delo i vlijanie
vrz svedocite, sou~esnicite ili prikriva~ite (~l. 184 st. 1 t. 2 ZKP),
2 0 upatuvawe na obvinetiot vo zdravstvena ustanova zaradi podolgo posmatrawe
(~l. 250 st. 2 ZKP), 3 0 telesen pregled na obvinetiot i na
drugi lica bez nivna soglasnost (~l. 251 st. 1 ZKP), 4 0 zemawe na krv i
drugi lekarski dejstvija bez soglasnost na liceto koe se pregleduva
(~l. 251 st. 2 ZKP), 5 0 doveduvawe na svedoci i ve{ti lica (~l. 229 st. 1,
235 st. 2, 295 st. 3 ZKP), 6 0 }e se kazni so pari~nata kazna od ~lenot 74
st. 3 ZKP (~l. 229 st. 2 ZKP) i licata koi odbivaat da gi predadat baranite
predmeti, (~l. 203 st. 2 ZKP), 7 0 pretres na dom i lice (~l. 198-
202 ZKP), 8 0 odzemawe na predmeti (~l. 203 ZKP), 9 0 zadr`uvawe na
lica zate~eni na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo do doa-
|aweto na istra`niot sudija (~l. 143 st. 3 ZKP), 10 0 fotografirawe na
odredeni lica ili nivniot fotorobot (~l. 143 st. 2 ZKP), 11 0 zemawe
otpe~atoci od prsti (~l. 143 st. 2 ZKP) i, 12 0 merkite od ~l. 142 ZKP -
pregled na prevozni sredstva, patnicite i nivniot baga`, ograni~uvawe
na dvi`ewe na odreden prostor kako i poligrafsko ispituvawe
na liceto za koe postojat osnovi na somnevawe deka izvr{ilo krivi~no
delo, samo so pismena soglasnost na liceto i sl.
3. Ograni~uvawa zaradi nepre~eno vodewe na krivi~nata postapka:
1 0 sankcii vo istragata (oddale~uvawe od mestoto kade se vr{at
dejstvijata, pari~na kazna (~l. 173 st. 1 ZKP), i 2 0 sankcii na glavniot
123

pretres (oddale~uvawe na polnomo{nikot ili branitelot zaradi naru{uvawe
na redot, pari~na kazna (~l. 287 st 3 ZKP i dr.), i
4. Ograni~uvawa zaradi ~uvawe na tajnata, ~uvawe na javniot
red, za{tita na moralot ili za{tita na li~niot ili intimniot `ivot
i za{tita na inteersite na maloletnikot (~l. 280 i 467 ZKP).
124
III. ULOGA NA SUDOT
1. Ulogata na sudot se sostoi vo individualizacija na krivi~nata
odgovornost i konkretizacija na krivi~nite sankcii vo soglasnost
so krivi~noto zakonodavstvo i stavovite na krivi~noto pravo. Ili
poinaku, negovata osnovna funcija e sproveduvawe vo praktikata na
zakonskite re{enija vo pogled na suzbivaweto na kriminalitetot preku
izrekuvaweto na krivi~nite sankcii. Toa zna~i deka sudot vr{i
primena na pravnite normi na fakti~kata polo`ba na konkreten krivi~nopraven
nastan, t.e. donesuva odluka za toa koja od dvete strani
me|u koi se vodi spor e vo pravo: na presuduvaweto, na izrekuvawe na
pravoto (ius dicere).
Dejnosta na sudot se potpira vrz normativnite re{enija, {to
zna~i deka koga sudijata rasprava opredelen predmet e dol`en me|u
pove}eto alternativi da ja izbere onaa mo`nost {to e sodr`ana vo
krivi~nopravnata norma, odnosno mo`nosta {to vo najgolem del e vo
soglasnost so celite na kaznenata politika. Vo toj proces, dr`ejki se
do normativnite ramki i intencii, sudijata e dol`en da gi zeme predvid
site objektivni i subjektivni elementi na deloto i storitelot.
Ottamu, sudskata funcija e isklu~itelno va`en, suptilen i slo`en
proces vo koj se odlu~uva za su{testveni pra{awa na li~nosta i op{testvoto
i so ogled na toa ne podnesuva proizvolnosti, arbitrarnosti i
kontraverznosti.
2. Me|utoa, dejnosta na krivi~niot sud ne se ograni~uva isklu-
~ivo na presuduvaweto. Aktivnosta na sudot gi opfa}a i site onie
procesni dejstvija so koi se podgotvuva i ovozmo`uva pravilnata primena
na zakonot (dejstvijata koi pretstavuvaat poseben stadium vo
krivi~nata postapka - prethodna ili podgotvitelna postapka).
Zaradi ostvaruvawe na pouspe{na borba protiv inkriminiranite
povedenija vo sovremenata literatura se pove}e se potencira i
preventivnata orientacija vo ostvaruvaweto na funkcijata na sudstvoto.
Opravduvaweto na takvata orientacija se bara vo poaktivnata
uloga na sudstvoto vo spre~uvaweto na op{testveno {tetnite pojavi
preku zajaknuvawe na negovata inicijativnost vo prou~uvaweto i sledeweto
na pojavite {to se od interes za ostvaruvawe na negovata funkcija.
Preventivnata aktivnost na sudovite se ostvaruva vrz osnova
na sledewe i prou~uvawe na kriminalnite pojavi, sostavuvawe i podnesuvawe
na analizi i informacii na zainteresiranite ustanovi i

asocijacii za sostojbata i dvi`eweto na kriminalitetot, poveduvawe
na soodvetni temi i diskusii na opredeleni sovetuvawa, seminari i
sli~ni sobiri za opredeleni problemi svrzani so kriminalitetot i
sli~ni aktivnosti ~ija {to cel e da se uka`e na urgentnite podra~ja
vo ~ii ramki treba da sleduvaat opredeleni ~ekori so kriminalnopoliti~ki
implkacii.
3. Napred poso~ivme deka eden od najva`nite elementi za ostvaruvawe
na slo`enite zada~i {to se pojavuvaat pred sudstvoto sekako
pretstavuva obezbeduvaweto celosna nezavisnost na sudstvoto. Sudot
mora dokraj da bide samostoen i nezavisen vo odlu~uvaweto, osloboden
od razni dnevno politi~ki i prakticisti~ki direktivi i pritisoci
koi mo`at da go dovedat vo pra{awe ispravnoto vr{ewe na sudskata
funkcija i da go namalat negoviot ugled vo javnosta. Nakratko, edna od
pretpostavkite za normalno funkcionirawe ne samo na mehanizmot na
primenata na represijata, tuku i na celokupniot praven mehanizam e
garantiraweto na nezavisnosta na sudstvoto vo odnos na site institucii
i poedinci, {to se sostoi vo sloboda vo konkretniot krivi~en
predmet da bide donesena odluka bez kakvo i da e vlijanie od strana.
Nezavisnosta na sudot e pretpostavka za objektivno sudewe.
Osnovnite na~ela {to se odnesuvaat na ova pra{awe se pomesteni
vo Univerzalnata deklaracija na ON za nezavisnosta na sudstvoto.
Vo t. 2 na ovaa deklaracija se naveduva: "Vo slu~aite koi se razgleduvani
od sudot treba da se odlu~uva nepristrasno vrz osnova na fakti
i vo soglasnost so zakonot, bez ograni~uvawa taka {to nema da bidat
predmet na neposredno ili posredno nedostojno vlijanie, pottiknuvawe,
pritisoci, zakani ili intervencii od strana na koj i da e i od bilo
kakvi pri~ini." Pokraj navedenata odredba koja na stiliziran na~in e
prezemena i vo na{iot Zakon za sudovite, 116 osnovnite na~ela na deklaracijata
sodr`at i odredbi za isklu~itelnoto pravo na sudijata da
odlu~uva za svojata jurisdikcija, za nemo`nosta odlukite na sudovite
da se podveduvaat na revizija od strana na drugi organi, za pravoto na
site da im sudat redovnite pravosudni organi vo so zakon uredena postapka,
za dol`nosta na sudovite sudskite raspravi da gi vodat pravedno
i pravata na site stranki da bidat po~ituvani i za dol`nosta na
dr`avata da obezbedi sredstva za normalno vr{ewe funkcijata na sudovite.
117 Nezavisnosta na sudskata funkcija se zasnova vrz ostvaru-
116
Vo ~l. 11 st. 2 od Zakonot za sudovite se veli: "Se zabranuva sekoj
oblik na vlijanie vrz nezavisnosta, nepristrasnosta i samostojnosta na sudijata
vo vr{eweto na sudiskata funkcija po koj bilo osnov i od koj bilo subjekt."
117
Postapkata pred sudot e skapa. Za da se obezbedi u~estvoto na porotata,
temelnoto raspravawe i dokaznata postapka (tro{oci za ve{ta~ewe,
patni tro{oci i za nadomest na svedocite, itn), tro{oci {to proizleguvaat
od posebniot na~in na koj se vr{i dostavuvaweto na sudskite akti, kako i po-
125

vaweto na zna~ajnata pretpostavka na postojanosta na sudijata.
Ottamu, osnovnite na~ela vo t. 17 sodr`at stav deka sudiite ne mo`at
da bidat smeneti dodeka ne gi ispolnat godinite na starost potrebni
za odewe vo penzija ili dodeka ne im istekne mandatot. Na ovaa linija
se i na{ite novi ustavni re{anija od ~l. 99 kade se naveduva deka sudiskata
funkcija e postojana, odnosno deka sudijata se izbira bez ograni~uvawe
na traeweto na mandatot. Sudiskata funkcija prestanuva
koga sudijata samiot toa }e go pobara, ako trajno ja zagubi sposobnosta
za vr{ewe na sudiskata funkcija, {to go utvrduva Sudskiot sovet na
Republika Makedonija, ako gi ispolni uslovite za starosna penzija,
ako e osuden so pravosilna sudska presuda za krivi~no delo na bezuslovna
kazna zatvor od najmalku {est meseci i ako e izbran ili imenuvan
na druga javna funkcija, osven koga sudiskata funkcija miruva
pod uslovi utvrdeni so zakon. Isto taka se predvideni i isklu~itelnite
okolnosti pod koi sudijata protiv svoja volja mo`e da bide razre-
{en od dol`nosta Amandman XXVI.
Sumarno zemeno, nezvisnosta na sudstvoto vo sebe opfa}a ispolnuvawe
na slednite osnovni komponenti: li~na, stvarna, interna i
administrativna nezavisnost. Pritoa pod li~na nezavisnost se podrazbira
takvo regulirawe na li~nata polo`ba na sudiite (izbor, postavuvawe,
trajnost na slu`bata do napolnuvaweto na godinite za penzionirawe,
napreduvawe vo slu`bata, zabrana na smenuvawe i otpu{tawe
osven pod strogo restriktivno opredeleni so zakon fiksirani uslovi
za utvrduvawe na disciplinskata odgovornost, finansirawe, imunitet)
koi na minumum ja sveduvaat mo`nosta preku donesuvawe odluki
vo tie, za sudijata egzistencijalni pra{awa, pripadnicite na izvr{-
nata vlast da vlijaat vrz nivnoto povedenie vo vr{eweto na sudskata
funkcija. 118 Zaradi obezbeduvawe na funkcioniraweto na vistinskata
nezavisnost od sudiite se o~ekuva da se vozdr`at od nekoi aktivnosti
vo odnos na koi, kako gra|ani inaku bi imale celosno pravo. Se raboti
za toa deka sudiite ne mo`at da vr{at privatna praktika, ne mo`at da
trebite da se obezbedi soodveten prostor i adekvatna oprema, potrebni se
zna~itelni finansiski sredstva. Poznato e (me|utoa) deka vo pove}eto zemji
se izdvojuva mal, vsu{nost (vo sporedba so drugite dr`avni organi i vistinkite
potrebi) premal iznos od dr`avniot buxet za funkcionirawe na krivi-
~noto pravosudstvo (na primer, vo Avstrija 1,50%, vo [panija 1,32%, vo
Izrael 1,10%, vo Italija i Polska 1,25%, vo Portugal 3%, vo Holandija i Turcija
4%. Krapac, D. Odnos izme|u organizacije pravosu|a i krivi~nog postupka:
prikaz III sekcije XIV Me|unarodnog kongresa za krivi~no pravo (Be~, 1-7. X 1989
godine), JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 80.
118
Mr{evi}, Z. Uloga nezavisnog pravosu|a u za{titi ljudskih prava, Jugoslovenska
revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1990/2-3, str. 176. Vo taa smisla i
Gruba~, M. Za{tita prava ~oveka u Jugoslovenskom krivi~nom postupku, JRKKP, Beograd,
1979/1, str. 126-127.
126

idat ~lenovi nitu da imaat funkcii vo politi~kite partii, ne mo-
`at da se zanimavaat so delovni aktivnosti, so isklu~ok na ona {to e
nu`no vo pogled na sopstveniot imot, ne mo`at da rabotat vo ramkite
na izvr{nata i zakonodavnata vlast na nacionalno ili lokalno nivo,
nitu kako pretsedava~i ili ~lenovi na izvr{ni komiteti (osven vo
slu~ai koga se raboti za postapka vo koja se bara stru~nost vo iznao|aweto
fakti i izveduvaweto na dokazi. 119 Internata nezavisnost ne
e nekoj poseben vid nezavisnost, tuku pretstavuva za{tita na voobi-
~aenite standardi na li~nata i vistinskata nezavisnost od poseben
vid zagrozuvawe {to doa|a od strana na samite kolegi sudii. I, kone-
~no, administrativnata (kolektivna) nezavisnost podrazbira slobodno
upravuvawe so administracijata na sudot, u~estvuvawe vo donesuvaweto
na pravosudnite buxeti, raspolagawe i vodewe smetka za sredstvata
{to mu se staveni na raspolagawe na sudot, kako {to se zgradite,
mebelot i sl. Sekoe eventualno me{awe na organite na vladata
vo tie vnatre{ni raboti na sudot bi zna~elo otvorawe na novi mo-
`nosti na vlijanie vrz sudovite. 120
Interesno e da se napomene deka vrz sudskite odluki mo`at da
ostvarat opredeleno vlijanie i nekoi drugi faktori me|u koi ovde sosema
nakratko se zadr`uvame na dve situacii. Prvata se odnesuva na
pritisokot na javnoto mislewe koe povremeno mo`e da ostvari osuda
ili osloboduvawe na nekoe lice nezavisno od dokazite i negovata
vina. Pri~inite za toa ne se samo od politi~ka priroda, tuku ~esto i
nestru~noto i neobjektivnoto pi{uvawe na pe~atot. Vtorata situacija
se odnesuva na, zasega za sre}a mnogu retkite, me|utoa sepak prisutni i
mo`ni napadi na sudiite od strana na razni teroristi~ki grupi koi so
predizvikuvawe na haoti~ni sostojbi na strav se stremat da izdejstvuvaat
opredelena sudska odluka, naj~esto vo korist na pripadnicite na
nivnata organizacija.
4. Pokraj gorenavedenoto za uspe{noto ostvaruvawe na sudskata
dejnost nesomneno e potrebno formirawe na takov lik na sudija koj
mora da raspolaga so golemi znaewa od oblasta na krivi~noto pravo,
kriminalnata politika, penologijata, no i od drugite vonkrivi~ni nauki
kako {to se sociologijata, psihologijata. Pokraj toa sudijata treba
da se odlikuva so sposobnosti da gi voop{tuva svoite znaewa i iskustva
pri vr{eweto na svojata funkcija. Od sudijata ponatamu se bara
da bide humanisti~ki orientiran i visoko moralna li~nost, koja vo
sekoj moment umee da im se sprotivstavi na raznovidnite pritisoci i
sugestii od bilo koja strana {to go naru{uvaat negovoto slobodno sudisko
uveruvawe i vo najgolem broj slu~ai lo{o vlijaat vrz naru{uvaweto
na zakonitosta vo negovoto odlu~uvawe, a ottamu i vrz gazeweto
na pravdata i pravi~nosta.
119
Ibid, str. 179.
120
Ibid, str. 180.
127

5. Slabosti na sudstvoto. Ne mo`e me|utoa da se porekne faktot
deka vo sovremeni uslovi i sudstvoto go sledat golem broj slabosti
koi, se razbira ostvaruvaat opredeleno negativno vlijanie vrz negovata
aktivnost i doveduvaat do niza {tetni posledici. Me|u niv sekako
deka treba da se istaknat sostojbite vo na{ata zemja koi sî u{te
se sre}avaat opredeleni problemi od objektiven i subjektiven karakter.
1 0 Me|u objektivnite faktori koi predizvikuvaat niza negativni
implikacii za podobri organizaciski re{enija i poefikasna rabota
na sudovite voop{to obi~no se naveduvaat:
- ras~ekorot pome|u dol`nostite {to sudot gi ima spored zakonot
i materijalnite sredstva obezbedeni za nivno izvr{uvawe, t.e.
nezadovolitelnite finansiski sredstva za ostvaruvawe na redovnata
dejnost i funkcionalnite rashodi,
- nedovolna organizaciska postavenost i tehni~ka opremenost,
- nedovolniot broj na sudii,
- fluktuacijata na sudskite kadri,
- neekspeditivnata rabota na drugite organi koi tesno sorabotuvaat
so sudovite {to gi pritiskaat isti problemi kako i sudovite,
- otsustvo na soodveten nau~en pristap,
- izrazena partizacija vo opredeluvaweto na kadrovskata struktura,
- na sudovite vo golema mera im nedostasuvaat nu`ni informacii,
- preoptovarenost na sudovite so golem broj predmeti poradi
{to nivnoto re{avawe se sveduva na rutinsko postapuvawe. 121 Stanuva
zbor za nivna preoptovarenost so dela od mala op{testvena {tetnost
{to gi spre~uva vo efikasnoto i kvalitetno vr{ewe na sudskata funkcija.
Denes koga vladee nepodeleno mislewe deka za pravilno vr{ewe
na sudskata funkcija od ogromno zna~ewe e dol`inata na postapkata
da bide svedena vo prifatlivi ramki, sekoe oddol`uvawe na postapkata
mo`e da dovede do nesoodvetni odluki kako od aspekt na generalnopreventivnite,
taka i od aspekt na specijalnopreventivnite celi na
121
Rutinskoto re{avawe na krivi~nite predmeti se sostoi vo {ablonsko
zadovoluvawe na formata. "Se ~ini deka edinstveniot vistinski napor
{to sudovite go pravat vo procesot na raspravaweto na eden krivi~en predmet
se sostoi vo utvrduvaweto na fakti~kata sostojba {to e potrebno da se
sumpsumira pod zakonskiot opis na deloto. Ostanatoto vo najmala raka se
raboti {ablonski. Toa osobeno va`i za procesot na odmeruvaweto na kaznata
i odlu~uvaweto za primenata na drugite krivi~ni sankcii. Se steknuva
vpe~atok deka sudovite smetaat deka nivnata glavna zada~a e da utvrdat dali
ima uslovi na opredelen na~in da se primeni krivi~niot zakon, a se mnogu
pomalku se zainteresirani toj zakon i navistina da se primeni na dadeniot
slu~aj." Atanackovi}, D. Kaznena politika u SFRJ, JRKKP, Beograd, 1978/2, str. 99.
128

krivi~nata sankcija.
- koristewe na klasi~nata krivi~na postapka {to trae predolgo
i poradi toa ja gubi svojata efikasnost i antikriminalnite efekti.
Vakvata postapka doveduva do golema sporost vo fazata na sudeweto,
a nejzinoto neopravdano dolgoto traewe doveduva do zaostanuvawe
vo rabotata na sudovite. Poradi toa se pojavuva fenomenot na tn.
zadocneta pravda {to mo`e da prtetstavuva izraz na nepravda,
samovolie pa duri i izvor na kriminogeni vlijanija.
- nevoedna~enosta na sudskata praktika e isto taka eden od zna-
~ajnite problemi vo raboteweto na sudovite. Stanuva zbor za postapuvawe
koe doveduva do izrekuvawe na razli~ni sankcii za srodni dela
od strana na razli~ni sudovi, pa duri i od razli~ni soveti na 530isti
sudovi. Toa e osobeno negativna praktika toga{ koga ne mo`e da se
opravda so individualizacijata vo izrekuvaweto na kaznata, odnosno
so te`inata na deloto i subjektivite obele`ja na storitelot na deloto.
Takvata nevoedna~enost doveduva do seriozni posledici {to vo
prv red go naru{uvaat na~eloto na ramnopravnosta na gra|anite kako
edno od temelnite na~ela koe ima i svoj ustavnopraven izraz. Imeno,
pra{aweto za kriteriumite za izrekuvawe na sankciite i nivnoto
voedna~uvawe me|u oddelnite sudovi ne e samo prakti~no pra{awe,
tuku problem koj zadira vo osnovite na pravosudstvoto i ustavnite
principi za zakonitosta na kaznata i za ednakvosta na gra|anite pred
zakonot. [to se odnesuva do na~eloto na zakonitosta nikoga{ ne e
dovolno da se povtori deka so nego se obezbeduva opredelenost na krivi~noto
delo i opredelenost na kaznata vo zakonot {to bil na sila vo
momentot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. So nego istovremeno
se obezbeduva izvesnosta vo pogled na bitnite obele`ja na krivi~noto
delo, nemo`nost kaznata da se menuva ako toa so zakon ne e izre~no
dozvoleno i zabrana na retroaktivnoto va`ewe na zakonot. Od druga
strana, zakonot ja garantira pravnata ednakvost na lu|eto kako
potencijalni storiteli na krivi~ni dela. Vo momentot na izvr-
{uvaweto na deloto taa individualnosta i posebnosta na poedinecot
vo odnos na drugite i razli~nosta na okolnostite vo koi toj se opredeluva
za opredelen akt doa|aat do poln izraz. Ako na ist na~in i so ista
mera bi se sankcioniorala taa vistinski postoe~ka neednakvnost na l-
i~nosta i na okolnostite, proklamiranata ednakvost na lu|eto bi bila
izigrana. Ottamu individualizacijata na kaznata e edno od neophodno
potrebnite sredstva za ostvaruvawe na principot na ednakvosta.
2 0 Kako subjektivni faktori naj~esto se istaknuvaat:
- konzervativizmot vo praktikata, inertnosta, otsutnosta na
inicijativa, sklonost kon {ablonska i rutinska rabota,
- nedostig od vodewe na opredelena celishodna kadrovska politika
i gri`a za stru~no usovr{uvawe i specijalizacija na sudskite
kadri,
- otsutnost na vlijanie na dr`avnite organi vrz pravosudstvoto
129

za formirawe i vodewe na racionalna politika sprema sudovite vo
pogled na pomo{, sledewe na problematikata na nivnata rabota,
voveduvawe na podobri i posovremeni re{enija za vnatre{nata
organizacija na rabotata, itn.
Seto toa mo`e da pretstavuva golema opasnost {to odi dotamu
golem broj opasni prestapnici da ne se izveduvaat pred sudot i da ostavuvaat
nadvor od dosegot na pravdata, kako i kon toa ~esto da stradaat
nevini lica. Navedenite slabosti vo sovremenata literatura se imenuvaat
kako kriza na sovremeniot sistem na sudstvoto. Imaj}i gi predvid
navedenite slabosti vo kriminalnata politika vo ovaa oblast, vo
literaturata se naglasuva i zaostanuvaweto na sudstvoto zad socijalnite
promeni i potrebi, za negovata neadekvatnost so sovremenite
uslovi i tendenciite na op{testvenata stvarnost, za nivnata nedovolna
efikasnost vo zadovoluvaweto na pravdata i obezbeduvaweto na sigurnosta
na gra|anite, za gubewe na doverbata na gra|anite vo sudot i
nivno oddale~uvawe od nego i sl. negativni implikacii koi vo osnova
zna~at nivna neusoglasenost so tempoto na op{testveniot razvoj i sovremenite
barawa za ostvaruvawe na efikasnata uloga na sudstvoto.
Pritoa, se razbira deka negativnite pojavi od vakvata praktika pove-
}estrano se multipliciraat vo onie situaci koga povisokite sudovi so
svoite odluki propu{taat da vlijaat vrz izedna~uvawe na takvata praktika.
7. So vr{eweto na sudskata funcija, vsu{nost, se sproveduva
kaznena politika na sudovite. Pritoa e zna~ajno deka kaznenata politika
na zakonodavecot ja dopolnuva i kaznenata politika na sudovite,
taka {to i dvete vo celost ja izrazuvaat kaznenata politika na op{testvoto
na planot na suzbivaweto na kriminalitetot. Toa se ostvaruva
na toj na~in {to zakonodavecot gi dava ramkite i osnovnite nasoki na
kaznenata politika na sudovite, dodeka preku kaznenata politika na
sudovite se konkretizira kaznenata politika na zakonodavecot. Slu-
`ej}i í na istata cel, kaznenata politika na zakonodavecot i kaznenata
politika na sudovite treba me|usebno da se usoglasuvaat i dopolnuvaat.
Ottamu e potrebno kaznenata politika na zakonodavecot da
bide ne samo ramka na kaznenata politika na sudovite, tuku i kriterium
za nejzina realizacija. Od druga strana primenata na zakonskite
re{enija vo praktikata vo izvesna smisla e i proverka na ispravnosta
na stavovite na zakonodavecot i spored toa indikator na uspe{nosta
na oddelni re{enija vo zakonodavstvoto na planot na realizacijata na
opredelena kaznena politika. Me|utoa, sporeduvaweto na kaznenata
politika na zakonodavecot i kaznenata politika na sudovite vo izvesni
slu~ai poka`uva mo`en ras~ekor, odnosno uka`uva na postoewe na
razli~ni stavovi za oddelni pra{awa na kaznenata politika. Toa glavno
nastanuva od dve pri~ini: ili sudovite ne ja prifa}aat vo zakonot
izrazenata kaznena politika ili zakonskite re{enija se neadekvatni
ili nadminati so konkretnite potrebi na op{testvoto vo pogled na
130

kaznenopravnata za{tita vo postoe~kite uslovi. Poradi toa sekoj takov
ras~ekor treba da bide signal kako za zakonodavecot taka i za sudovite
da gi razgledaat soodvetnite pra{awa od oblasta na kaznenata
politika vo koja takvata nesoglasnost se izrazuva, i kaznenata politika
na site faktori {to ja kreiraat da se usoglasi so potrebite i celite
koi na planot na kaznenata politika vo op{testvoto treba da se
ostvarat.
Za da se otstrani mo`niot ras~ekor vo kaznenata politika na
zakonodavecot i sudovite, potrebno e da se utvrdi kade se nao|aat pri-
~inite na taa neusoglasenost i na koja strana bi bile potrebni opredeleni
korekcii. Pri~inite na neusoglasenosta vo kaznenata politika
na zakonodavecot i sudovite koi doa|aat od strana na zakonodavecot
glavno se javuvaat vo dva slu~ai: ili zakonodavecot ne gi propi{al najcelishodnite
re{enija za oddelni slu~ai, ili postoe~kite zakonski
re{enija pove}e ne se vo soglasnost so potrebata na kaznenata politika...
Vo takvi slu~ai zakonodavecot treba brzo da reagira i zakonskite
propisi da gi prilagodi na konkretnite potrebi na op{testvoto vo
daden moment i vo dadeni uslovi. Vo slu~aite koga pri~inata na neusoglasenosta
na kaznenata politika na zakonodavecot i kaznenata politika
na sudovite doa|a od vtorite, taka {to sudovite za oddelni pra-
{awa uporno sproveduvaat nekoja svoja kaznena politika koja se razlikuva
od onaa {to ja opredelil zakonodavecot, zakonodavecot treba da
ostane na svoite stavovi i so toa da im uka`e na sudovite deka tokmu
postojnite zakonski re{enija odgovaraat na kaznenata politika na
op{testvoto. A dokolku toa ostanuva bez soodvetno dejstvo vrz sudovite,
mo`e so soodvetni izmeni na propisite da go pottikne usvojuvaweto
na svoite stavovi, pa duri i da im ja nametne na sudovite nivnata
primena." 122
8. Na krajot na ovoj sosema sumaren prikaz na sudstvoto ne mo`e
a da ne ja istakneme zna~ajnata institucionalna forma koja za prvpat
se javuva kaj nas so Ustavot od 1991 godina. Stanuva zabor za Sudskiot
sovet na Republika Makedonija koj se javuva kako organ {to vo svojot
delokrug na prava i dol`nosti vo odnos na izborot i razre{uvaweto
na sudiite, pridonesuva za zacvrstuvawe i ostvaruvawe na sudskata funkcija
i dejstvuvaweto na sudstvoto. Kako organ na Republikata toj ne
e sud, iako dejstvuva vo ramkite na sudstvoto, kako {to ne e nitu organ
na zakonodavnata nitu na izvr{nata vlast, tuku samostoen i nezavisen
organ koj dejstvuva vo ramkite na sudstvoto so precizno utvrden
delokrug so koj ne se se naru{uva samostojnosta i nezavisnosta na sudstvoto.
122
\or|evi}, M. Krivi~no zakonodavstvo i kaznena politika, JRKKP, Beograd,
1986/1-2, str. 144-145.
131

132
VI. ORGANIZACIJA I SOSTAV NA SUDOVITE
1. Vo sovremenite pravni sistemi sudot e pravosuden dr`aven
organ koj ja vr{i sudskata funkcija. So ogled na toa {to predmet na
na{iot interes e krivi~niot sud, treba vedna{ da se istakne deka krivi~noto
pravosudstvo se vr{i vo ramkite na edinstvenata sudska funkcija,
{to zna~i deka krivi~niot sud ne se pojavuva kako poseben sud,
tuku samo kako takov sud koj e nadle`en za re{avawe na krivi~ni predmeti.
Vo na{eto pravosudstvo kako krivi~ni se javuvaat 1 0 osnovnite
sudovi, 2 0 apelacionite sudovi i 3 0 Vrhovniot sud na Republika Makedonija.
(~l. 22 ZS).
1 0 Osnovnite sudovi se osnovaat za podra~ja opredeleni so ZS, a
mo`at da sudat i nadvor od sed{teto na sudot vo sudski denovi (~l. 23
ZS). Spored ~l. 28 ZS, tie se osnovaat za slednive podra~ja: 1. Osnoven
sud vo Berovo za podra~jeto na op{tinite Berovo i Peh~evo, 2. Osnoven
sud vo Bitola, za podra~jeto na op{tinite Bitola, Mogila, Novaci
i Demir Hisar, so Sudsko oddelenie vo Demir Hisar, 3. Osnoven sud
vo Vinica za podra~jeto na op{tina Vinica, 4. Osnoven sud vo Veles za
podra~jeto na op{tinite Veles, Gradsko i ^a{ka, 5. Osnoven sud vo
Gevgelija za podra~jeto na op{tinite Gevgelija, Bogdanci, Dojran i
Valandovo, so Sudsko oddelenie vo Valandovo 6. Osnoven sud vo Gostivar
za podra~jeto na op{tinite Gostivar, Vrap~i{te, Mavrovo i
Rostu{a, 7. Osnoven sud vo Debar za podra~jeto na op{tinite Debar i
@upa, 8. Osnoven sud vo Del~evo za podra~jeto na op{tinite Del~evo
i Makedonska Kamenica, 9. Osnoven sud vo Kavadarci za podra~jeto na
op{tinitea Kavadarci i Rosoman, 10. Osnoven sud vo Ki~evo za podra-
~jeto na op{tinite Ki~evo, Vrane{nica, Drugovo, Zajas, Oslomej,
Plasnica i Makedonski Brod, so Sudsko oddelenie vo Makedonski
Brod; 11. Osnoven sud vo Ko~ani za podra~jeto na op{tinite Ko~ani,
Zrnovci i ^e{inovo-Oble{evo, 12. Osnoven sud vo Kratovo za podra~jeto
na op{tina Kratovo, 13. Osnoven sud vo Kriva Palanka za podra-
~jeto na op{tinite Kriva Palanka i Rankovce, 14. Osnoven sud vo Kumanovo
za podra~jeto na op{tinite Kumanovo, Lipkovo i Staro Negori~ane,
15. Osnoven sud vo Kru{evo za podra~jeto na op{tina Kru-
{evo, 16. Osnoven sud vo Negotino za podra~jeto na op{tinite Negotino
i Demir Kapija, 17. Osnoven sud vo Ohrid za podra~jeto na op{tinite
Ohrid i Debarca, 18. Osnoven sud vo Prilep za podra~jeto na
op{tinite Prilep, Dolneni i Krivoga{tani, 18. Osnoven sud vo Radovi{
za podra~jeto na op{tinite Radovi{ i Kon~e, 20. Osnoven sud vo
Resen za podra~jeto na op{tina Resen; 21. Osnoven sud vo Sveti
Nikole za podra~jeto na op{tinite Sveti Nikole i Lozovo, 21. Osnoven
sud Skopje I - Skopje za podra~jeto na op{tinite Centar, Karpo{,
\or~e Petrov, Saraj, Kisela Voda, Aerodrom, Butel. Gazi Baba, ^air,
[uto Orizari, ^u~er Sandevo, Sopi{te, Studeni~ani, Zelenikovo,
Petrovec, Ilinden i Ara~inovo, 22. Osnoven sud Skopje II - Skopje za

podra~jeto na op{tinite Centar, Karpo{, \or~e Petrov, Saraj, Kisela
Voda, Aerodrom, Butel. Gazi Baba, ^air, [uto Orizari, ^u~er Sandevo,
Sopi{te, Studeni~ani, Zelenikovo, Petrovec, Ilinden i Ara-
~inovo, 24. Osnoven sud vo Struga za podra~jeto na op{tinite Struga i
Vev~ani, 25. Osnoven sud vo Strumica za podra~jeto na op{tinite
Strumica, Vasilevo, Bosilevo i Novo Selo, 26. Osnoven sud vo Tetovo
za podra~jeto na op{tinite Tetovo, Bogoviwe, Brvenica, Jagunovce i
Tearce, i 27. Osnoven sud vo [tip za podra~jeto na op{tinite [tip i
Probi{tip, so Sudsko oddelenie vo Probi{tip. Vo slu~aj na formirawe
na novi op{tini, podra~jata na sudovite opredeleni so ZS ostanuvaat
nepromeneti.
Osnovnite sudovi se delat na osnovni sudovi so osnovna nadle-
`nost i osnovni sudovi so proi{ena nadle`nost.
Osnovnite sudovi so osnovna nadle`nost za podra~jata za koi se
osnovani se nadle`ni da odlu~uvaat vo prv stepen po krivi~ni dela za
koi so zakon kako glavna kazna e opredelena kazna zatvor do pet godini,
ako za nekoi krivi~ni dela ne e predevidena nadle`nost na drug
sud i za krivi~ni dela za koi so poseben zakon e opredelena nadle`nost
na sud so osnovna nadle`nost. Vo odnos na delata od svojata stvarna
nadle`nost, sudovite so osnovna nadle`nost sproveduvaat istraga,
odnosno prezemaat istra`ni dejstvija za krivi~ni dela od svojata nadle`nost
i za `albi i prigovori za postapkite za koi se nadle`ni ovie
sudovi (~l. 30 st. 1 ZS).
Osnovnite sudovi so pro{irena nadle`nost za podra~jata za
koi se osnovani se nadle`ni da odlu~uvaat po krivi~ni dela za koi so
zakon e predvidena kazna zatvor nad pet godini i za krivi~ni dela
izvr{eni od maloletni lica, da sproveduvaat istraga i istra`ni
dejstvija za krivi~ni dela od svojata nadle`nost, da postapuvaat po
predmeti za ekstradicija, da odlu~uvaat po `albi i prigovori za
postapkite za koi se nadle`ni i da re{avaat za me|unarodna pravna
pomo{ utvrdena so zakon (~l. 31 st. 1 ZS).
Osnovni sudovi so pro{irena nadle`nost se: 1. Osnovniot sud
Bitola so pro{irena nadle`nost i za podra~jeto na Osnovniot sud Resen,
2. Osnovniot sud Prilep so pro{irena nadle`nost i za podra~jeto
na Osnovniot sud Kru{evo, 3. Osnovniot sud Ohrid so pro{irena nadle`nost
za podra~jeto na Osnovniot sud Ohrid, 4. Osnovniot sud Gostivar
so pro{irena nadle`nost i za podra~jata na osnovnite sudovi
Ki~evo i Debar, 5. Osnovniot sud Tetovo so pro{irena nadle`nost i
za podra~jeto na Osnovniot sud Tetovo, 6. Osnovniot sud Kumanovo so
pro{irena nadle`nost i za podra~jata na osnovnite sudovi Kriva Palanka
i Kratovo, 7. Osnovniot sud Ko~ani so pro{irena nadle`nost za
podra~jata i na osnovnite sudovi Berovo, Vinica i Del~evo, 8. Osnovniot
sud Veles so pro{irena nadle`nost i za podra~jata na osnovnite
sudovi Gevgelija, Kavadarci i Negotino, 9. Osnovniot sud Strumica so
pro{irena nadle`nost i za podra~jeto na Osnovniot sud Radovi{, i
133

10. Osnovniot sud [tip so pro{irena nadle`nost i za podra~jeto na
Osnovniot sud Sveti Nikole (~l. 31 st. 3 ZS).
Vo ramkite na osnovnite sudovi so pro{irena nadle`nost se
osnovaat specijalizirani sudski oddeli {to postapuvaat za oddelni
vidovi sporovi. Vo 2008 godina, vo Osnovniot sud Skopje I - Skopje e
formirano specijalizirano sudsko oddelenie nadle`no za sudewe na
dela od oblasta na organiziraniot kriminal i korupcija za celata teritorija
na Republika Makedojija. Ova specijalijalizirano sudsko
oddelenie e nadle`no da sudi za:
- krivi~ni dela storeni od struktuirana grupa od tri ili pove-
}e lica koja postoi odreden vremenski period i dejstvuva so cel da izvr{i
edno ili pove}e krivi~ni dela za koi e predvidena kazna zatvor
od najmnalku ~etiri godini so namera direktno ili indirektno da se
stekne so finansiska ili druga korist,
- krivi~ni dela storeni od strukturirana grupa ili zlostorni~ka
organizacija na teritorijata na Republika Makedonija ili drugi
dr`avi ili koga krivi~noto delo e podgotveno ili planirano vo Republika
Makedonija ili vo druga dr`ava,
- krivi~ni dela zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe,
primawe na potkup od zna~itelna vrednost i protivzakonito posreduvawe
storeni od izbran ili imenuvan funkcioner, slu`beno lice
ili odgovorno lice vo pravnoto lice, i
- krivi~i dela neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet
na narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekursori, perewe
pari i drugi prinosi od kaznivo delo od zna~itelna vrednost, teroristi~ko
zagrozuvawe na ustavniot poredok i bezbednosta, davawe potkup
od pogolema vrednost, nezakonito vlijanie vrz svedoci, zlostorni~ko
zdru`uvawe, teroristi~ka organizacija, terorizam, trgovija so lu|e,
krium~arewe migranti, trgovija so maloletno lice i drugi krivi~ni
dela protiv ~ove~nosta i me|unarodnoto pravo nezavisno od brojot na
storitelite.
2 0 Apelacionite sudovi se osnovaat za podra~jeto na pove}e
osnovni sudovi opredeleni so ~l. 29 ZS. Toa se:
a) Apelacionen sud vo Bitola za podra~jata na osnovnite sudovi
vo Bitola, Ki~evo, Kru{evo, Ohrid, Prilep, Resen i Struga;
b) Apelacionen sud vo Gostivar za podra~jata na osnovnite sudovi
vo Gostivar, Tetovo, Ki~evo i Debar.
v) Apelacionen sud vo Skopje za podra~jata na osnovnite sudovi
vo Veles, Gevgelija, Kavadarci, Kratovo, Kriva Palanka, Kumanovo,
Negotino, Skopje I i Skopje II.i,
g) Apelacionen sud vo [tip za podra~jata na osnovnite sudovi
vo Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Radovi{, Sveti Nikole, Strumica
i [tip.
Spored ~l. 33 ZS, apelacionite sudovi se nadle`ni : 1. da re{avaat
po `albite protiv odlukite na osnovnite sudovi, 2 da re{avaat za
134

sudir na nadle`nost me|u osnovnite sudovi od svoeto podra~je i, 3. da
vr{at drugi raboti opredeleni so zakon.
3 0 Vrhovniot sud na Republika Makedonija ja vr{i sudskata
vlast na celata teritorija na Republikata. Negovoto sedi{te e vo
Skopje (~l. 26 ZS).
Vo negovata nadle`nost, soglasno ~l. 35 ZS, me|u drugoto e opredeleno
da: 1. re{ava vo vtor stepen protiv odlukite na svoite soveti
koga toa e opredeleno so zakon, 2. re{ava vo tret i posleden stepen po
`albite protiv odlukite na apelacionite sudovi, 3. re{ava po vonredni
pravni lekovi protiv pravosilnite odluki na sudovite i odlukite
na svoite soveti koga toa e opredeleno so zakon, 4. re{ava za sudir na
nadle`nosta me|u osnovnite sudovi od podra~jeto na razli~ni apelacioni
sudovi, apelacionite sudovi i osnovnite sudovi, apelacionite
sudovi i za prenesuvawe na mesnata nadle`nost kaj ovie sudovi, 6.
odlu~uva po barawe na strankite i drugite u~esnici vo postapkata za
povreda na pravoto na sudewe vo razumen rok, vo postapka utvrdena so
zakon pred sudovite vo Republika makedonija i, 7. vr{i drugi raboti
opredeleni so zakon.
Vrhovniot sud na Republika Makedonija po pravnite lekovi re-
{ava vo sovet sostaven od pet sudii, ako so drug zakon ne e opredeleno
poinaku. Osven toa, Vrhovniot sud na Republika Makedonija, na op{ta
sednica, me|u drugoto utvrduva na~elni stavovi i na~elni pravni mislewa
po pra{awa od zna~ewe za obezbeduvawe na edinstvo vo primenata
na zakonite od strana na sudovite, razgleduva pra{awa vo vrska so
rabotata na sudovite, primenata na zakonite i sudskata praktika, utvrduva
mislewe za izbor i postoewe na pri~ini za razre{uvawe na sudija,
re{ava po barawa za za{tita na zakonitost protiv odlukite na
svoite soveti i sl. (~l. 35 ZS).
2. Sostav na sudot. Osnovno na~elo vo krivi~nata postapka e
deka sudovite sudat vo sovet, a samo vo osnovnite sudovi i toa za polesni
krivi~ni dela sudi sudija poedinec. Na~inot na postapkata i odlu-
~uvaweto od aspekt na sostavot na sovetot e opredelen so ~l. 22 ZKP.
- Vo prv stepen osnovnite sudovite sudat vo soveti sostaveni od
dvajca sudii i trojca sudii - porotnici za krivi~ni dela za koi so zakon
e propi{ana kazna zatvor vo traewe od 15 godini ili kazna do`ivoten
zatvor, a vo soveti sostaveni od eden sudija i dvajca sudii-porotnici
- za krivi~ni dela za koi so zakon e propi{ana poblaga kazna. Za
krivi~ni dela za koi kako glavna kazna e propi{ana kazna ili kazna
zatvor do tri godini, vo prv stepen sudi sudija poedinec.
- Vo vtor stepen apelacionite sudovite sudat vo soveti sostaveni
od petmina sudii za krivi~ni dela za koi so zakon e propi{ana kazna
zatvor vo traewe od 15 godini ili kazna do`ivoten zatvor, a vo soveti
sostaveni od trojca sudii - za krivi~ni dela za koi e propi{ana
poblaga kazna. Koga sudi vo vtor stepen na pretres, sovetot e sostaven
od dvajca sudii i trojca sudii porotnici.
135

- Vo tret stepen sudovite sudat vo soveti sostaveni od petmina
sudii.
- Dejstvijata vo istragata gi vr{i sudija na prvostepeniot sud
(istra`en sudija).
- Prvostepenite sudovi, vo sovet sostaven od trojca sudii ("krivi~en
sovet"), odlu~uvaat za `albi protiv re{enija na istra`en sudija
i protiv drugi re{enija koga toa e opredeleno so ZKP, donesuvaat
odluki vo prv stepen nadvor od glavniot pretres, sproveduvaat postapka
i donesuvaat presuda za me|unarodna pravna pomo{ i izvr{uvawe
na stranska krivi~na presuda po odredbite na ~l. 505 st. 2 do 6 ZKP i
stavaat predlozi vo slu~aite predvideni vo ZKP ili vo drug zakon.
Pritoa, ako vo prvostepeniot sud zaradi nedovolen broj sudii nemo`e
da se oformi sovet, predviden vo ~l. 22 st. 6 ZKP, na barawe od pretsedatelot
na toj sud, pretsedatelot na neposredno povisokiot sud }e delegira
sudija od drug sud od svoeto podra~je.
- Po barawe za vonredno ubla`uvawe na kaznata i barawe za vonredno
preispituvawe na pravosilna presuda, Vrhovniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva vo sovet sostaven od petmina sudii ako stanuva
zbor za krivi~no delo za koe vo zakonot e propi{ana kazna do`ivoten
zatvor, a vo sovet sostaven od trojca sudii - ako stanuva zbor za
krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od 15 godini
ili poblaga kazna.
- Po barawe za za{tita na zakonitosta Vrhovniot sud na Republika
Makedonija odlu~uva vo sovet sostaven od petmina sudii, a dokolku
baraweto e podneseno protiv odluka na Vrhovniot sud na Republika
Makedonija, za baraweto Vrhovniot sud na Republika Makedonija
odlu~uva na op{ta sednica.
Specijaliziranite sudski oddeli za maloletni~ki kriminalitet
formirani vo osnovnite sudovi so pro{irena nadle`nost, gi so~inuvaat:
sudii za maloletnici, soveti za maloletnici i sovetnici za
maloletnici koi se opredeleni vo ~l. 94 - 98 od Zakonot za maloletni-
~ka pravda.
3. Izbor, prestanuvawe na funkcijata, razre{uvawe i prava i
dol`nosti na sudii i sudii porotnici. Sudiskata funkcija ja vr{at
sudiite. Tie postapuvaat vo site raboti {to se staveni so zakon vo
sudska nadle`nost (~l. 38 st. 1 i 2 ZS).
1 0 Sudiite gi izbira i razre{uva Sobranieto na Republika Makedonija
po predlog na Sudskiot sovet na Republika Makedonija (~l.
38 i 39 ZS).
a) Pri nivniot izbor ne e dozvolena kakva i da e diskriminacija
po odnos na polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto
poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata
polo`ba (~l. 43 st. 1 ZS).
Vo ~l 45 ZS se predviduva deka za sudija mo`e da bide izbran
dr`avjanin na Republika Makedonija koj aktivno go vladee makedons-
136

kiot jazik, koj e rabotosposoben i ima op{ta zdravstvena sostojba, koj
e diplomiran pravnik so polo`en pravosuden ispit. Pokraj navedenite
uslovi, za sudija na osnoven sud mo`e da bide izbrano lice koe ja
zavr{ilo obukata vo Akademijata za obuka na sudii i javni obviniteli.
Za sudija na apelacionen sud mo`e da bide izbrano lice koe ima
rabotno iskustvo od najmalku pet godini sudiski sta` so potvrdeni rezultai
vo rabotata ili osum godini sta` na pravni raboti po polo`en
pravosuden ispit. Za sudija na Vrhovniot sud na Republika Makedonija,
liceto treba da ima rabotno iskustvo od najmalku osum godini sudiski
sta` so potvrdeni rezultati vo rabotata ili 12 godini rabotno
iskustvo so potvrdeni rezultati na poravni raboti po polo`en pravosuden
ispit. Za sudija na Vrhovniot sud na Republika Makedonija mo`e
da bide izbran i redoven ili vonreden profesor koj predaval pove}e
od deset godini praven predmet svrzan so sudska praktika (~l. 46 ZS).
[to se odnesuva do samiot izbor i razre{uvaweto na sudiite i
pretsedatelite na sudovite, toa go vr{i Sudskiot sovet na Republika
Makedonija pod uslovi i postapka utvrdeni vo zakon (~l. 41 st. 1 ZS).
Pretsedatel na sud se izbira od redot na sudiite na Republika
Makedonija pod uslovi, vo postapka i na na~in kako {to se vr{i izbor
na sudija vo soodvetniot sud na ~etiri fodini so mo`nost povtorno da
bide izbran na istata funkcija u{te ~etiri godini. Pretsedatel na
sud koj povtorno nema da bide izbran na istata funkcija prodol`uva
da raboti kako sudija na toj sud (~l. 47 ZS).
b) Na sudijata mu prestanuva funkcijata: koga samiot }e pobara,
poradi trajno gubewe na sposobnosta za vr{ewe na funkcijata, koga se
ispolnetri uslovite za starosna penzija, koga za storeno krivi~no
delo e osuden na besuslovna kazna zatvor od najmalku {est meseci i
koga e izbran ili imenuvan na druga javna funkcija, osven koga so
zakon e predvideno nejzinoto miruvawe (~l. 73 ZS).
v) Zakonot za sudovite sodr`i i su{testveni odredbi {to se
odnesuvaat na odgovornosta na sudiite, od koi od odredeni pri~ini,
mo`at da bidat oddale~eni ili razre{eni sudiskata funkcija.
- Sudijata se oddale~uva od vr{eweto na funkcijata sudija za
vremeto dodeka se nao|a vo pritvor (~l. 67 ZS). Sudijata mo`e da bide
oddale~en od vr{eweto na funkcijata sudija za vremeto dodeka trae
istragata za krivi~no delo, koga e povedena disciplinska postapka i
koga e povedena postapka za negovo razre{uvawe. Odluka za oddale~uvawe
od funkcijata sudija donesuva Sudskiot sovet na Republika Makedonija.
- Sudijata se razre{uva od funkcijata vo slu~ai utvrdeni so
Ustavot i vo postapka opredelena so zakon (~l. 74-75 ZS). Sudijata
mo`e da bide razre{en koga }e izvr{i pote{ka disciplinska povreda,
{to go pravi nedostoen za vr{ewe na sudiskata funkcija. Kako pote{ka
disciplinska povreda se smeta: pote{ka povreda na javniot red i
mir so koja se naru{uva negoviot ugled i ugledot na sudot, pote{ka po-
137

vreda na pravata na strankite i na drugite u~esnici vo postapkata, so
{to se naru{uva ugledot na sudot i sudiskata funkcija i, povreda na
na~eloto na nediskriminacija po koj bilo osnov (~l. 76 ZS).
g) Sudiskata funkcija e nespoiva so funkcijata pratenik, odnosno
~len na sovet na op{tina, odnosno na gradot Skopje i so funkciite
vo dr`avnite organi, op{tinata i gradot Skopje. Pokraj toa, sudijata
ne mo`e da vr{i kakva i da e druga javna funkcija ili profesija,
osven drugi funkcii opredeleni so zakon. Sudijata me|utoa, mo`e da
bide edukator ili da dr`i predavawa na Akademijata za obuka na sudii
i javni obviniteli i, so soglasnost Sudskiot sovet na Republika
Makedonija, na visokoobrazovna institucija i da u~estvuva vo opredeleni
nau~ni proekti. Sudijata me|utoa vo nikoj slu~aj ne mo`e da
~lenuva i da vr{i politi~ka funkcija vo politi~ka partija, ili da
ostvaruva partiski i politi~ki aktivnosti (~l. 52 ZS).
Sudijata ima pravo i obvrska na postojano stru~no usovr{uvawe
za vreme na traewe na sudiskata funkcija (~l. 54 ZS). Sepak, kako
posebni prava na sudiite vo vr{eweto na sudiskata funkcija se smetaat:
pravoto da vleguvaat i da imaat sloboden premin na stanicite,
aerodromite, pristani{tata, samo so poka`uvawe na sudskata legitimacija,
pravoto na slu`bena dozvola za nosewe oru`je i nabavka na soodvetna
municija, pravoto na besplatna upotreba na javen soobra}aj,
suvozemen ili ezerski na teritorijata na sudskoto podra~je vo koe se
izvr{uva sudiskata funkcija, vo slu~aite na slu`bena potreba i vo
slu~ajot od ~l. 39 ZS), kako i pravoto na posebna za{tita na negovata
li~nost, na semejstvoto i imotot, po negovo barawe ili po barawe na
pretsedatelot na sudot do policijata vo mestoto na `iveewe sekoga{
koga za toa postojat seriozni pri~ini za negovata bezbednost. Za posebnite
prava pobliski propisi i akti donesuva ministerot za pravda
(~l. 56 st. 2 ZS).
Me|u obvrskite na sudiite se pomesteni zadol`itelnoto nosewe
posebna sudiska obleka (Toga), so koja se izdvojuvaat od drugite
u~esnici vo postapkite na sudewe. Togata se dol`ni da ja nosat sekoga{
koga sudat poedine~no ili vo sovet. Tie, isto taka, vo vrska so
vr{eweto na sudiskata funkcija ne smeat da primaat podaroci od
strankite ili licata koi direktno ili indirektno imaat interes vo
sudeweto ili da koristi drugi pogodnosti ili olesnuvawa vo vr{eweto
na sudskata funkcija (~l. 59 ZS)
2 0 Vo sudeweto u~estvuvaat i sudii porotnici koga toa e utvrdeno
so zakon.
a) Sudiite porotnici gi izbira i razre{uva Sudskiot sovet na
Republika Makedonija pod uslovi i vo postapka opredelena so zakon
(~l. 42 ZS). Za sudija porotnik mo`e da bide izbran polnoleten dr`avjanin
na Republika Makedonija so zavr{eno najmalku sredno obrazovanie,
koj aktivno go vladee makedonskiot jazik, u`iva ugled za vr{-
ewe na ovaa funkcija i koj ne e postar od 60 godini. Sudijata porotnik
138

za sudewe na maloletnici treba da bide lice so podolgo iskustvo vo
vospitanieto i obrazovanieto na mladite (~l. 48 ZS). Sudija porotnik
se izbira za vreme od ~etiri godini i mo`e povtorno da bide izbran
(~l. 49 ZS).
b) Sudijata porotnik se razre{uva ako: 1. toa sam go pobara, 2.
trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na dol`nosta sudija porotnik,
3. e osuden za krivi~no delo na kazna zatvor od najmalku {est meseci, i
4. neuredno ili nesovesno ja vr{i dol`nosta na sudija porotnik. Postapkata
za razre{uvawe na sudija porotnik ja vodi Sudskiot sovet na
Republika Makedonija po predlog na pretsedatelot na sudot (~l. 80
ZS).
3 0 Pred stapuvaweto na dol`nost sudijata i sudijata porotnik
davaat sve~ena izjava - "Izjavuvam i se kolnam deka vo vr{eweto na sudiskata
funkcija }e gi po~ituvam Ustavot na Republika Makedonija,
zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so
Ustavot na Republika Makedonija, deka }e sudam zakonito, ~esno, sovesno,
nezavisno i odgovorno, i deka }e gi za{tituvam slobodite i pravata
na ~ovekot i gra|aninot." Sve~enata izjava sudiite ja davaat pred
Sudskiot sovet na Republika Makedonija, a sudiite porotnici pred
pretsedatelot na sudot vo koj se izbrani (~l. 49 ZS).
V. IZZEMAWE
1. POIM NA IZZEMAWETO
So izborot na edno lice za sudija ili sudija - porotnik, toa
lice in abstracto stanuva sposobno za vr{ewe na sudiskata funkcija.
Me|utoa, samata podobnost da se bide sudija ili sudija - porotnik ne
sekoga{ e dovolna za vr{ewe na sudskata funkcija. Toa osobeno ottamu
{to sudiite i sudiite - porotnici, so samiot fakt deka se ~lenovi
na op{testvenata zaednica, nu`no stapuvaat vo brojni semejni, prijatelski
i drugi bliski odnosi, koi, dokolku se povrzani so konkretniot
krivi~nopraven predmet, nu`no doveduvaat do opredeleno somnenie
deka mo`e da proizleze opredelena pristrasnost pri re{avaweto na
sporot. Dokolku postojat nekoi od tie odnosi, sudijata ili sudija - porotnik
go pravat realativno nesposoben za vr{ewe na sudiskata funkcija
in concreto. Ottamu, zaradi izebgnuvawe na kakva i da e opasnost od
pristrasno sudewe od strana na sudija ili sudija - porotnik vo ~ija
objektivnost, poradi navedenite odnosi, postoi apriorno somnenie, vo
krivi~noto zakonodavstvo e voveden institutot izzemawe. Stanuva
zbor za takov krivi~noprocesen institut so ~ija pomo{ od krivi~nata
postapka se otstranuva sudija ili sudija - porotnik toga{ koga postojat
opredeleni pri~ini koi gi pravat nepodobni za vr{ewe na sudiskata
funkcija, ili pak predizvikuvaat somenenie vo nivnata nepristrasnost.
So pomo{ na izzemaweto, vsu{nost doa|a do povlekuvawe na su-
139

dijata i negova zamena so drug sudija, odnosno sudija - porotnik koj ne e
optovaren so kakvi bilo odnosi so krivi~noprocesnite subjeti od konkretniot
krivi~nopraven predmet.
2. OSNOVI ZA IZZEMAWE
Spored ~l. 36 ZKP, sudijata ili sudijata - porotnik ne smee da
vr{i sudska dol`nost dokolku se podnesat dokazi {to predizvikuvaat
somnenie vo negovata nepristrasnost a se odnesuva za slednite slu~ai:
1 0 e o{teten so krivi~noto delo, soglasno maksimata nemo iudex
in sua causa (nikoj ne smee da bide sudija vo sopstven predmet),
2 0 obvinetiot, negoviot branitel, tu`itelot, o{teteniot, nivniot
zakonski zastapnik ili polnomo{nik, mu e bra~en odnosno vonbra~en
drugar ili rodnina po krv vo prava linija do koj i da e stepen, vo
strani~na linija do ~etvrtiot stepen, a po svatovstvo do vtoriot stepen,
3 0 so obvinetiot, negoviot branitel, tu`itelot ili so o{teteniot
e vo odnos na staratel, lice pod staratelstvo, posvoitel, posvoenik,
hranitel ili hranenik,
4 0 vo istiot krivi~en predmet vr{el istra`ni dejstvija 123 ili
u~estvuval vo ispituvaweto na obvinenieto pred glavniot pretres,
ili u~estvuval vo postapkata kako tu`itel, branitel, zakonski zastapnik
ili polnomo{nik na o{teteniot, odnosno na tu`itelot, ili e soslu{an
kako svedok ili kako ve{tak,
5 0 vo istiot predmet u~estvuva vo donesuvaweto na odlukata na
poniskiot sud ili ako vo istiot sud u~estvuval vo donesuvaweto na
odlukata koja se pobiva so `albata, i
6 0 postojat okolnosti {to predizvikuvaat somnevawe vo negovata
nepristrasnost. Ovde spa|aat, na primer, okolnostite podale~no
rodninstvo od navedenoto pod t. 2 0 , golemo drugarstvo ili prijatelstvo,
odnos me|u dve vqubeni lica, odnos me|u lica koi zaemno se mrazat
i sl.
Analizata na osnovite za izzemawe poka`uva deka vo slu~aite
od t. 2 0 - 5 0 , stanuva zbor za izzemawe od pri~ini na nepodobnost na sudijata
(iudex inhabilis), i nemu ne mu e dozvoleno prezemawe na kakvi i
da e dejstvija vo postapkata. Nasproti ova izzemawe, koe nekoi avtori
go narekuvaat i isklu~uvawe, kaj izzemaweto od st. 2 stanuva zbor za
sudija pod somnenie (iudex suspectus). Na sudijata pod somnenie mu se dozvoluva
prezemawe na dejstvija samo za onie dejstvija za koi postoi
opasnost poradi odlagawe (~l. 40 ZKP).
123
Vo ovaa smisla ne mo`e da se izzeme sudija {to prezel istra`ni
dejstvija vo skratena postapka (~l. 418 i 222 ZKP). Vidi: Marina, P, Komentar,
str. 39 i Proevski - Krckovski, Komentar, str. 53.
140

3. POSTAPKA OKOLU IZZEMAWETO
1. Postapkata za izemawe mo`e da se inicira po slu`bena dol-
`not ili po barawe na strankite.
1 0 Postapka za izzemawe na barawe na sudijata ili sudijata -
porotnik. [tom soznae deka postoi nekoja od pri~inite za izzemawe
od ~l. 36 t. 1 i 5 ZKP, sudijata ili sudijata - porotnik e dol`en da ja
prekine sekoja rabota vrz toj predmet i za toa da go izvesti pretsedatelot
na sudot. Pretsedatelot na sudot go utvrduva postoeweto na osnovite
za izzemaweto i donesuva re{enie so koe ja opredeluva zamenata.
Ako stanuva zbor za izzemawe na pretsedatelot na sudot, toj samiot za
sebe opredeluva zamenik me|u sudiite na toj sud, a ako toa ne e mo`no,
takvata zamena bara da mu se opredeli od strana na pretsedatelot na
neposredno povisokiot sud (~l. 37 st. 1 ZKP)
2 0 Postapka za izzemawe na barawe na strankite. Strankite
mo`at da podnesat barawe za izzemawe do po~etokot na glavniot pretres,
a ako za pri~inata za izzemaweto doznale podocna, baraweto go
podnesuvaat vedna{ po doznavaweto (~l. 38 st. 1 ZKP). [to se odnesuva
do sudiite na povisok sud, nivnoto izzemawe mo`e da se pobara vo `albata
ili vo odgovorot na `albata (~l. 38 st. 2 ZKP).
Baraweto na strankite za izzemawe mora da bide jasno i konkretizirano
kako vo pogled na sudijata na koj se odnesuva, taka i vo
odnos na pri~inite za izzemaweto. Me|utoa, vo baraweto ne mo`e povtorno
da se naveduvaat pri~inite {to bile istaknati vo porane{noto
barawe za izzemawe koe e odbieno (~l. 38 st. 7 ZKP).
Za baraweto za izzemawe odlu~uva pretsedatelot na sudot. Ako
se bara izzemawe samo na pretsedatelot na sudot, ili na pretsedatelot
na sudot i na sudija ili na sudija - porotnik, odlukata za izzemawe
ja donesuva pretsedatelot na neposredno povisokiot sud, a ako se bara
izzemawe na pretsedatelot na Vrhovniot sud na Republika Makedonija
odlukata za izzemawe ja donesuva op{tata sednica na toj sud (~l. 39 st.
1 i 2 ZKP).
Spored ~l. 39 st. 3 ZKP, dokolku se podnese barawe za izemawe
po ~l. 36 st. 1 na ovoj zakon, postapkata se prekinuva, a re{enie po
baraweto za izzemawe donesuva pretsedatelot na sudot vedna{, a najdocna
vo rok od tri dena od denot na podnesuvaweto na baraweto dodeka
pak spored ~l. 39 st. 4 ZKP ako baraweto za izzemawe e podneseno po
~l. 36 st. 2 na ovoj zakon, postapkata ne se prekinuva, a pretsedatelot
na sudot donesuva re{enie vedna{, a najdocna vo rok od tri dena od
denot na podnesuvaweto na baraweto, dokolku pak po baraweto pretsedatelot
na sudot donese pozitivno re{enie po baraweto za izzemawe
soglasno (~l. 39. st. 6 ZKP) toj za sudija po predmetot da postapuva }e
go opredeli sledniot sudija po vnatre{niot raspored za rabota. Ako
baraweto za izzemawe po ~lenot 36 st. 2 na ovoj zakon e podneseno po
po~etokot na glavniot pretres, glavniot pretres nema da se prekine.
141

Pretsedatelot na sudot po baraweto }e odlu~i vedna{, a najdocna vo
rok od tri dena od denot na podnesuvaweto na baraweto za izzemawe.
Ako se donese odluka po predmetot pred pretsedatelot da odlu~i po
baraweto za izzemawe, strankata mo`e pri~inite i dokazite za izzemaweto
da gi iznesuva vo `alba na odlukata (~l. 39 st. 8 ZKP). Protiv
re{enieto od st. 8 na ovoj ~len ne e dozvolena posebna `alba.
Pred da se donese re{enie za izzemawe organot koj odlu~uva po
baraweto za izzemawe mora da pribavi izjava od sudijata, od sudijata -
porotnik, odnosno od pretsedatelot na sudot a, po potreba, se sproveduvaat
i drugi dejstvija (~l. 39 st. 8 ZKP). Protiv re{enieto so koe se
usvojuva baraweto za izzemawe ne e dozvolena posebna `alba. Re{enieto
so koe se odbiva baraweto za izzemawe mo`e da se pobiva so posebna
`alba, a ako takvo re{enie e doneseno po podignatoto obvinenie,
toga{ samo so `alba na presudata (~l. 39 st. 7 ZKP).
Protiv re{enieto so koe se otfrla baraweto ne e dozvolena
posebna `alba. Re{enieto so koe se otfrla baraweto go donesuva pretsedatelot
na sudot, a na glavniot pretres - sovetot.
2. Pokraj izzemaweto na sudija i sudija - porotnik mo`e da se
bara izzemawe i na drugite u~esnici vo krivi~nata postapka. Imeno,
spored ~l. 41 st. 1 ZKP, izzemaweto mo`e da se bara za javnite obviniteli
i licata koi vrz osnova na zakonot za javnoto obvinitelstvo
se ovlasteni da go zastapuvaat javniot obvinitel vo postapkata, zapisni~arite,
tolkuva~ite i stru~nite lica, kako i vrz ve{tacite, ako za
niv ne e opredeleno ne{to drugo (~l. 236). Za izzemaweto na licata
koi vrz osnova na zakonot za javnoto obvinitelstvo se ovlasteni da go
zastapuvaat vo krivi~nata postapka, odlu~uva javniot obvinitel. Za
izzemaweto pa na javniot obvinitel odlu~uva neposredno povisokiot
javen obvinitel. I najposle, za izzemawe na javniot obvinitel na Republika
Makedonija odlu~uva kolegium na zamenici na Javnoto obvinitelstvo
na Republika Makedonija (~l. 41 st. 2 ZKP).
Za izzemawe na ostanatite u~esnici vo postapkata: zapisni~arite,
tolkuva~ite, stru~nite lica i ve{tacite, odlu~uva sovetot, pretsedatelot
na sovetot ili sudijata (~l. 41 st. 3 ZKP).
I kone~no, za izzemaweto na ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti koi prezemaat istra`ni dejstvija,
odlu~uva istra`niot sudija. Ako pri prezemaweto na ovie dejstvija
u~estvuva zapisni~ar, za negovoto izzemawe odlu~uva slu`benoto lice
koe go prezema dejstvieto (~l. 41 st. 4 ZKP).
142
VI. NADLE@NOST NA SUDOVITE
1. POIM I VIDOVI NADLE@NOST
Nadle`nosta pretstavuva pravo i dol`nost na odreden sud da
rasvetli i re{i (sudi i presudi) opredelen krivi~en predmet vo kri-

vi~nata postapka, vo zavisnost od opredeleni kriteriumi. Stanuva
zbor za ~etiri vidovi nadle`nost na sudot: stvarna, mesna, funkcionalna
i personalna nadle`nost.
Stvarnata nadle`nost na sudot e zasnovana vrz kriteriumot
priroda i te`ina na krivi~noto delo i vrz opredeleni obele`ja na nivnite
storiteli. Ovoj vid nadle`nost treba da odgovori na pra{aweto:
koi sî sudovi mo`at da postapuvaat po krivi~nite predmeti vo zavisnost
od vidot i te`inata na krivi~noto delo.
Kaj mesnata nadle`nost kako kriterium za nejzinoto opredeluvawe
se javuva odnosot na krivi~noto delo i storitelot sprema jurisdikcionoto
podra~je na opredelen sud. Ovoj vid nadle`nost treba da
odgovori na pra{aweto: koj od pove}eto stvarno nadle`ni sudovi e }e
postapuva vo konretniot slu~aj.
Kaj tretata, funkcionalnata nadle`nost stanuva zbor za podelba
na rabotite na sudot vo tekot na postapkata na rasvetluvaweto i
re{avaweto na krivi~niot predmet. Ovoj vid nadle`nost treba da
odgovori, na primer, na pra{aweto vo koj stepen }e postapuva odreden
sud vo konkretniot krivi~en predmet.
Kaj personalnata (li~na) nadle`nost, kriteriumot za podelba e
svojstvoto na obvinetiot. Ovoj vid nadle`nost treba da odgovori na
pra{aweto: koi sudovi mo`at da postapuvaat vo predmeti koga storitelot
na krivi~noto delo e, na primer, maloletnik.
2. STVARNA NADLE@NOST (NADLE@NOST SPORED MATERIJATA)
1. Stvaranata nadle`nost na sudot pretstavuva negovo pravo i
dol`nost da sudi (da prezema opredeleni procesni dejstvija) i presudi
odreden krivi~nopraven predmet. Stvarnata nadle`nost za sekoj sud
so zakon odnapred e opredelena, taka {to dodeluvaweto na krivi~nopravnite
predmeti na opredelen sud zavisi od prirodata i te`inata na
krivi~noto delo.
2. Za stvarnata nadle`nost sudot e dol`en da vodi smetka vo tekot
na celata krivi~na postapka. Od druga strana strankite sekoga{
se ovlasteni vo tekot na postapkata da istaknat prigovor za nenadle-
`nost. Ako sudot zabele`i deka ne e nadle`en za re{avawe na konkretniot
krivi~en predmet, dol`en e da donese odluka za pra{aweto na
svojata nenadle`nost. Dokolku sudot utvrdi deka ne e nadle`en }e se
oglasi za nenadle`en i predmetot }e go upati na re{avawe na nadle-
`niot sud. Vo toj slu~aj, sudot }e gi prezeme onie dejstvija vo postapkata
za koi postoi opasnost deka poradi odlo`uvaweto nema da mo-
`at podocna da bidat izvr{eni (~l. 33 st. 3 ZKP). Periodot vo koj toj
e toj dol`en da gi prezeme navedenite dejstvija trae se dodeka predmetot
ne go zel vo rabota nadle`niot sud, t.e. do prestanuvaweto na opasnosta
{to go zagrozuvala podocne`noto izveduvawe na soodvetnite
dejstvija. Ako sudot utvrdi deka ne e stvarno nadle`en po zapo~nuva-
143

weto na glavniot pretres, dol`en e da donese presuda so koja obvinenieto
se odbiva (~l. 341 t. 1 ZKP).
3. MESNA NADLE@NOST (NADLE@NOST SPORED TERITORIJATA)
1. Mesnata nadle`nost pretstavuva pravo i dol`nost na odreden
stvarno nadle`en sud, da gi sudi i presuduva krivi~nite predmeti
na svoeto podra~je. Kako podra~je na eden sud pak se podrazbira
teritorijata na koja toj go vr{i pravorazdavaweto vo nejzinoto
krivi~nopravno zna~ewe.
2. Sudot e dol`en da vodi smetka za svojata nadle`nost po slu`bena
dol`nost. Za stvarnata nadle`nost, kako {to imavme prilika da
vidime, toj e dol`en da vodi smetka vo tekot na celata krivi~na postapka,
a za mesnata nadle`nost do stapuvaweto na obvininenieto vo pravna
sila. Po stapuvaweto na obvinenieto vo pravna sila, sudot ne
mo`e da se oglasi za mesno nenadle`en, nitu strankite mo`at da istaknuvaat
prigovor za mesna nenadle`nost (~l. 33 st. 2 ZKP). Od druga
strana, prvostepeniot sud vo skratenata postapka e do`en da vodi smetka
za mesnata nadle`nost do zaka`uvaweto na glavniot pretres (~l.
423 st. 2 ZKP), dodeka strankata e vo mo`nost da istaknuva prigovor
za mesna nenadle`nost do po~etokot na glavniot pretres (~l. 427
ZKP).
3. So ogled na toa deka kriteriumite za opredeluvaweto na mesnata
nadle`nost pretstavuvaat odnosite na krivi~noto delo i storitelot
sprema opredelena teritorija, mesnata nadle`nost se opredeluva
na pove}e na~ini. Ottamu se zboruva za redovna i vonredna mesna nadle`nost.
Redovnata mesna nadle`nost se zema kako pravilo i vo nea se
pomesteni a) nadle`nosta spored mestoto na `iveewe i prestojuvawe,
i b) nadle`nosta spored mestoto na fa}aweto na storitelot na krivi~noto
delo. Vo ramkite na vonrednata nadle`nost, {to se javuva
samo isku~itelno, se pomesteni: a) nadle`nosta spored prioritetot,
b) forum ordinarium, v) delegiranata nadle`nost i g) nadle`nosta spored
koneksitet.
144
3.1. Redovna mesna nadle`nost
1. Nadle`nost spored mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto
delo (forum delicti comissi). Ovoj vid nadle`nost e zasnovan na
okolnosta deka na podra~jeto na sudot e izvr{eno ili obideno krivi~noto
delo (~l. 23 st. 1 ZKP). Ottamu za primena na ovaa nadle`nost
e zna~ajno preciznoto utvrduvawe na mestoto {to se smeta za mesto na
izvr{uvawe na deloto. Toa pra{awe go re{ava Krivi~niot zakonik.
Spored ~l. 31 st. 1 KZ, krivi~noto delo e izvr{eno kako vo mestoto
kade {to storitelot rabotel ili bil dol`en da raboti, taka i vo mestoto
kade {to nastapila posledicata. Krivi~niot zakonik go oprede-

luva i mestoto na izvr{uvaweto na podgotvitelnite dejstvija i krivi~noto
delo vo obid: tie se izvr{eni kako vo mestoto kade {to storitelot
rabotel, kako i vo mestoto kade {to spored negovata umisla posledicata
trebalo da nastapi, ili mo`ela da nastapi (~l. 31 st. 2 KZ).
Opredeluvaweto na mesnata nadle`nost vo slu~ai koga krivi-
~noto delo e izvr{eno na doma{en brod ili vozduhoplov zavisi od toa
kade se nao|ale vo momentot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo.
Taka, ako krivi~noto delo e storeno na doma{en brod ili na doma{en
vozduhoplov dodeka se nao|a vo doma{no pristani{te, nadle`en e sudot
na ~ie podra~je se nao|a toa pristani{te. Vo drugi slu~ai koga
krivi~noto delo e storeno na doma{en brod ili na doma{en vozduhoplov,
nadle`en e sudot na ~ie podra~je se nao|a mati~noto pristani-
{te na brodot, odnosno na vozduhoplovot ili doma{noto pristani{te
vo koe brodot, odnosno vozduhoplovot prvpat }e se zapre. (~l. 24 ZKP).
Posebno e regulirano i pra{aweto za odreduvawe na mesnata
nadle`nost za krivi~nite dela izvr{eni preku pe~atot. Vo takvi slu-
~ai, nadle`en e sudot na ~ie podra~je spisot e pe~aten. Ako toa mesto
ne e poznato ili spisot e pe~aten vo stranstvo, nadle`en e sudot na
~ie podra~je se rastura pe~ateniot spis (~l. 25 st. 1 ZKP). Ako spored
zakonot odgovara sostavuva~ot na spisot, nadle`en e i sudot na mestoto
vo koe sostavuva~ot ima `iveali{te, ili sudot na mestoto kade
{to se odigral nastanot na koj se odnesuva spisot (~l. 25 st. 2 ZKP).
Navedenite pravila ednakvo va`at i vo slu~i koga spisot ili izjavata
e objavena preku radio ili televizija.
Kaj prodol`enite i kolektivnite krivi~ni dela mesnata nadle`nost
se odreduva taka {to kako mesto na izvr{uvawe se smeta sekoe
mesto na dejstvieto na storitelot i sekoe mesto kade {to nastapila
kakva i da e posledica. Kaj trajnoto krivi~no delo, kako mesto na
izvr{uvawe se smeta sekoe mesto vo koe traela protivpravnata sostojba,
odnosno mesno nadle`en e sekoj sud na ~ija teritorija traela posledicata.
Kaj sou~esni{tvoto kako mesto na izvr{uvawe se smeta mestoto
na dejstvieto i mestoto na posledicata na deloto vo koe se u~estvuva.
124
Od op{toto na~elo deka mesnata nadle`nost vo prv red se odreduva
spored mestoto na izvr{uvawe na krivi~noto delo, odnosno kade
{to toa e obideno, a potoa spored drugite kriteriumi, postoi isklu-
~ok samo toga{ koga se raboti za krivi~no delo za koe se goni po privatna
tu`ba. Imeno, soglasno ~l. 23 st. 2 ZKP, privatnata tu`ba mo`e
da se podnese ne samo do sudot na ~ie podra~je deloto e izvr{eno ili
obideno, tuku i do sudot na ~ie podra~je obvinetiot ima `iveali{te
ili prestojuvali{te. So drugi zborovi, ovde se raboti za sloboden
izbor na privatniot tu`itel na sudot do koj }e ja podnese tu`bata.
124
Vidi: Sulejmanov, Z, Krivi~no pravo, op{t del, str. 76.
145

2. Nadle`nost spored mestoto na `iveewe ili prestojuvawe na
obvinetiot (forum domicilii ili forum residentiae). So ogled na toa {to
ovoj vid nadle`nost na sudot e zasnovan vrz okolnostite na `iveali{teto,
odnosno prestojuvali{teto na obvinetiot, i ovde vo prv red
e va`no da se utvrdat tie okolnosti. @iveali{teto prestavuva mesto
na postojano `iveewe na edno lice, odnosno mesto vo koe toa se naselilo
i ima namera postojano da `ivee, a prestojuvali{te e mestoto vo
koe liceto samo povremeno se zadr`uva. Ovoj vid nadle`nost se odreduva
koga ne e poznato mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo
ili ako toa mesto e nadvor od teritorijata na Republika Makedonija.
Toga{ e nadle`en sudot na ~ie podra~je obvinetiot ima `iveali{te
ili prestojuvali{te (~l. 26. st. 1 ZKP).
Utvrdenata nadle`nost spored ovoj kriterium ne se menuva bez
ogled na toa {to po zapo~nuvaweto na krivi~nata postapka se doznalo
za mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo (~l. 26. st. 2 ZKP)
3. Nadle`nost spored mestoto na fa}awe na obvinetiot ili
mestoto kade {to obvinetiot samiot se prijavil (forum deprehensionis).
Osnovot za opredeluvawe na ovoj vid nadle`nost na sudot e mestoto na
fa}aweto na storitelot, se rabira dokolku ne e poznato nitu mestoto
na izvr{uvawe na krivi~noto delo, nitu `iveali{teto, odnosno
prestojuvali{teto na obvinetiot, ili pak dokolku se raboti za
situacii koga site ovie okolnosti se pomesteni nadvor od granicite
na Republika Makedonija. Pritoa e zna~ajno deka vo smisla na ovaa
nadle`nost so poimot na fa}awe na storitelot na krivi~noto delo e
izedna~ena i okolnosta na negovoto samoprijavuvawe (~l. 26 st. 3
ZKP).
146
3.2. Vonredna mesna nadle`nost
1. Nadle`nost spored prvenstvo (forum praeventionis). Ovde se
raboti za slu~ai koga mesno nadle`en e sudot koj prv ja zapo~nal krivi~nata
postapka za konkretniot krivi~en predmet.
Do primena na ovaa nadle`nost doa|a koga krivi~noto delo e
izvr{eno ili obideno: 1 0 na razni podra~ja, 2 0 na granicite na razni
podra~ja, ili 3. e neizvesno na koe podra~je e obideno ili izvr{eno.
1 0 Soglasno navedenite odredbi od ~l. 31 KZ, koga dejstvieto na
krivi~noto delo e prezemeno na teritorijata na eden sud, a posledicata
na deloto nastanala na teritorijata na drug sud, za krivi~niot
predmet se nadle`ni i dvata suda. Problemot koj od tie dva suda }e
ostane mesno nadl`en se re{ava vo zavisnost od toa koj od niv prv ja
zapo~nal postapkata.
2 0 Vo slu~aite koga krivi~noto delo e izvr{eno ili obideno na
podra~ja na pove}e sudovi ili na granicata na tie podra~ja, nadle`en e
onoj od tie sudovi {to po barawe od ovlasteniot tu`itel prv ja zapo-
~nal postapkata, a ako postapkata sî u{te ne e zapo~nata - sudot do koj

prvo e podneseno baraweto za poveduvawe na postapkata (~l. 23. st. 3
ZKP).
3 0 Ednakvo i vo slu~aite koga e neizvesno na koe podra~je e izvr{eno
ili obideno krivi~noto delo, nadle`en e onoj od tie sudovi
{to po barawe od ovlasteniot tu`itel prv ja zapo~nal postapkata, a
ako postapkata sî u{te ne e zapo~nata - sudot do koj prvo e podneseno
baraweto za poveduvawe na postapkata (~l. 23. st. 3 ZKP).
2. Odredena mesna nadle`nost (forum ordinarium). Ovaa nadle-
`nost doa|a predvid vo slu~ai koga ne mo`e da se utvrdi nitu edna od
mesnite nadle`nosti predvideni vo ZKP. Toga{, Vrhovniot sud opredeluva
eden od stvarno nadle`nite sudovi {to }e ja sprovede postapkata
i }e go re{i krivi~niot predmet (~l. 28 ZKP).
3. Delegirana mesna nadle`nost (forum delegationis). Delegirata
mesna nadle`nost pretstavuva vid na prenesuvawe na nadle`nosta od
eden na drug sud, toga{ koga nadle`niot sud od pravni ili realni
pri~ini e spre~en da ja sprovede krivi~nata postapka i da go re{i
konkretniot krivi~en predmet. Me|u pravnite pri~ini mo`at da se
pomestat, na primer, nemo`nosta da se formira nadle`en sudski sovet
poradi izzemawe ili nedovolen broj na sudii, a me|u realnite pri~ini,
na primer, bolest na site sudii ili slu~ai na poplava, zemjotres,
epidemija i sl. Vo vakvi slu~ai sudot koj e spre~en da postapuva vo
krivi~niot predmet go izvestuva neposredno povisokiot sud, a toj sud,
po soslu{uvawe na javniot obvinitel, opredeluva drug stvarno nadle-
`en sud od svoeto podra~je. Protiv ova re{enie ne e dozvolena `alba
(~l. 31 ZKP).
Spored ~l. 32 st. 1 ZKP, do delegirana (prenesena) mesna nadle-
`nost mo`e da dojde i ako e o~igledno deka na toj na~in polesno }e se
sprovede postapkata (na primer, ako poradi pogolemiot broj soobvineti,
svedoci i drugi dokazi koi se nao|aat na podra~jeto na drug sud
}e se postigne pobrzo i poekonomi~no sudewe) ili ako se raboti za
drugi va`ni pri~ini (na primer, zaradi odbegnuvawe na o~ekuvano naru{uvawe
na javniot red i mir). Do ovoj vid delegacija mo`e da dojde
samo po predlog na istra`niot sudija, sudijata poedinec ili pretsedatelot
na sovet, odnosno na predlog na javniot obvinitel koj postapuva
pred sudot koj odlu~uva za prenesuvaweto na nadle`nosta koga
krivi~nata postapka se vodi po barawe na javniot obvinitel (~l. 32 st.
2 ZKP). Po obrazlo`eniot predlog odlu~uvaat apelacionite sudovi
ili Vrhovniot sud na Republika Makedonija.
Iako toa ne e navedeno vo zakonot, i protiv ovoj vid delegacija,
po analogija so prethodniot slu~aj, ne e dozvolena `alba.
4. Nadle`nost spored koneksitet (forum conexitatis). Za ovaa
nadle`nost stanuva zbor toga{ koga sudot sproveduva edinstvena postapka
za pove}e krivi~ni predmeti za koi spored op{tite propisi za
nadle`nosta bi morale da sudat razli~ni sudovi. So ogled na toa {to
do spojuvawe na postapkata, a ottamu i do problemot na odreduvawe na
147

nadle`nosta doa|a vo slu~aj na postoewe na koneksitet, najprivin
treba da se objasni toj poim. Koneksitet (lat. connexitas - vrska, povrzanost)
mo`e da postoi kako me|u krivi~nite dela, taka i me|u nivnite
storiteli. Toga{ koga edno lice se javuva kako storitel na pove}e
krivi~ni dela (stek) zboruvame za subjektiven koneksitet (concursus
delictorum), a koga edno krivi~no delo e storeno od pove}e lica (soizvr{itelstvo,
sou~esni{tvo), za objektiven koneksitet (concursus plurium
ad delictum). Mo`ni se i slu~ai na me{ovit koneksitet - koga vo
eden slu~aj e prisutna i subjektivnata i objektivnata povrzanost.
Ottamu, proizleguva koneksitetot na krivi~ni predmeti koj, soglasno
navedenoto, mo`e da bide subjektiven - koga vrskata me|u oddelni
krivi~ni predmeti se vospostavuva so posredstvo na obvinetoto lice
(stek na krivi~ni dela), ili objektiven, koga taa vrska se vospostavuva
so posredstvo na isto krivi~no delo (soizvr{itelstvo, sou~esni{tvo).
Me{ovit koneksitet na krivi~ni predmeti postoi koga isto krivi~no
delo izvr{ile pove}e lica (objektiven koneksitet), me|utoa nekoi
od tie lica i samite izvr{ile pove}e krivi~ni dela (subjektiven
koneksitet). Postoeweto na takviot koneksitet uka`uva deka e najdobro
da dojde do spojuvawe na krivi~nata postapka: za site predmeti da
se sprovede edinstvena postapka i da se donese edna presuda. Toa pak
vlijae na odreduvaweto na stvarnata, odnosno mesnata nadle`nost.
Propisite za nadle`nost spored koneksitet doveduvaat bilo do
otstapuvawe od op{tite propisi za stvarnata nadle`nost (ako za nekoi
dela e nadle`en povisokiot sud, a za nekoi od niv poniskiot sud,
nadle`nosta za site krivi~ni dela mu pripa|a na povisokiot sud) bilo
do otstapuvawe od op{tite propisi za mesnata nadle`nost (za me|usebno
povrzanite dela, odnosno za me|usebno povrzanite storiteli, od
pove}eto istovidni mesno nadle`ni sudovi, kako nadle`en se opredeluva
onoj sud koj prv ja zapo~nal postapkata). 125
4. FUNKCIONALNA NADLE@NOST (RASPOREDUVAWE NA
ODREDENI FUNKCII VO IST KRIVI^EN PREDMET ME\U
RAZLI^NI SUDOVI SPORED STEPENI ILI STADIUMI I
ORGANI)
Za razlika od stvarnata i mesnata nadle`nost, so koi se opredeluva
samo toa koj sud postapuva i donesuva odluka vo eden krivi~en
predmet, funcionalnata (delovna) nadle`nost go regulira pra{aweto
koj stvarno i mesno nadle`en sud i vo koj sostav prezema opredeleni
dejstvija vo oddelni delovi vo tekot na krivi~nata postapka vo daden
krivi~en predmet. Taka, na primer, istra`niot sudija prezema dejstvija
vo fazata na poveduvawe na krivi~nata postapka i podocna pri
sproveduvaweto na istragata, pretsedatelot na sudskiot sovet go pod-
125 Vidi: ~l. 29 st. 1-4 ZKP.
148

gotvuva glavniot pretres i rakovodi so nego, osnovnite sudovi gi sproveduvaat
izvidite za utvrduvawe dali stojat pri~ini za vonredno
ubla`uvawe na kaznata, iako po baraweto za vonredno ubla`uvawe na
kaznata e nadle`en Vrhovniot sud, itn. Nakratko, funkcionalnata nadle`nost
e pravo i dol`nost na eden sud da dejstvuva vo opredlen del
od postapkata, dodeka vo drugite delovi na postapkata po istiot predmet
dejstvuvaat drugi vidovi sudovi, ili drugi organi vo ramkite na
istiot sud.
5. PERSONALNA (LI^NA) NADLE@NOST
Za odreduvawe na nadle`nosta na sudot so ogled na svojstvoto
na obvinetiot kaj nas ve}e ne e od zna~ewe svojstvoto na voeno lice, no
vo opredelena emra i ponaatmu ostanuva svojstvoto na maloletno lice.
1 0 Za prviot slu~aj vo Zakonot za sudovite ve}e ne se opredeleni
posebni sudovi koi sudat za krivi~ni dela protiv vooru`enite
sili. Toa zna~i deka kaj nas ne postojat posebni voeni sudovi.
2 0 Vo Republika Makedonija ne postojat nitu posebni maloletni~ki
sudovi {to bi bile isklu~ivo nadle`ni za vodewe postapka
sprema maloletni storiteli na krivi~ni dela, kako {to e toa slu~ajot
vo nekoi drugi dr`avi. 126 Me|utoa, so ogled na faktot {to za sudewe na
maloletni storiteli na krivi~ni dela kaj nas se predvideni specijalizirani
oddelenija koi se pomesteni pri osnovnite sudovi so pro{irena
nadle`nost, toa zna~i nivno posebno odreduvawe za rasvetluvawe
i re{avawe na krivi~nite predmeti na obvineti maloletnici.
6. SPOJUVAWE I RAZDELUVAWE NA KRIVI^NATA POSTAPKA
1. Govorej}i za nadle`nosta spored koneksitet, spomenavme
deka koneksitet mo`e da postoi kako me|u krivi~nite dela, taka i
me|u nivnite storiteli. Toga{ koga edno lice se javuva kako storitel
na pove}e krivi~ni dela, zboruvame za subjektiven koneksitet. Subjektivniot
koneksitet vo osnova ne e ni{to drugo, tuku stek na krivi~ni
dela. 127 Koga pak, edno krivi~no delo e storeno od pove}e lica,
stanuva zbor za tn. objektiven koneksitet. Objektiven koneksitet e
ona {to vo materijalnoto krivi~no pravo se narekuva u~estvo na pove-
}e lica vo izvr{uvaweto na krivi~nite dela: soizvr{itelstvo i sou-
~esni{tvo (pomagawe i pottiknuvawe). 128 Vo ramkite na objektiven
koneksitet vo krivi~noto procesno pravo me|utoa se pomesteni i slu-
~aite koga pove}e storiteli zasebno izvr{ile pove}e samostojni krivi~ni
dela, ako me|u niv postoi takva objektivna povrzanost spored
126
Vidi: Sulejmanov, Z. Kriminalna politika, str. 368-372.
127
Vidi: Sulejmanov, Z. Krivi~no pravo, str. 182-196.
128
Vidi: Ibid, str. 277-307
149

koja ednoto od site dela i edno od licata se javuvaat kako osnovni i
kako pretpostavka za drugo ili drugi krivi~ni dela, storeni od drugo
ili drugi lica. Toa e slu~aj so prikriva~ite na krivi~noto delo, licata
{to mu pomognale na storitelot po izvr{uvaweto na krivi~noto
delo, kako i za licata {to ne go prijavile podgotvuvaweto na krivi~noto
delo i izvr{uvaweto na krivi~noto delo ili storitelot (v. ~l.
29 st. 4 ZKP).
Za objektiven koneksitet vo krivi~noprocesna smisla se raboti
i toga{ koga i op{teteniot ednovremeno storil krivi~no delo sprema
obvinetiot, na primer, kaj krivi~noto delo navreda, koga zatoa
{to o{teteniot vozvratil so navreda, postoi tu`ba od o{teteniot i
protivtu`ba od obvinetoto lice. (~l. 29 st. 2 vv. ~l. 48 st. 2 ZKP).
Mo`ni se i slu~ai na me{ovit koneksitet - koga vo eden slu~aj
e prisutna i subjektivnata i objektivnata povrzanost.
Vo site ovie slu~ai, so ogled na okolnosta deka sekoe krivi~no
delo pretstavuva samostojna pojava, od krivi~noprocesen aspekt se postavuva
pra{aweto dali treba da postojat tolku posebni postapki kolku
{to ima krivi~ni dela, odnosno storiteli, ili site krivi~ni dela
i storiteli treba da bidat opfateni so edinstvena krivi~na postapka.
So drugi zborovi, pra{aweto e dali povrzanosta na krivi~nite dela,
odnosno storitelite na krivi~ni dela treba da ima za posledica spojuvawe
ili razdvojuvawe na krivi~nata postapka, a so ogled na toa i donesuvawe
na edna edinstvena presuda, ili pak pove}e presudi.
2. Odgovorot go dava ZKP, istaknuvaj}i deka vo site slu~ai na
objektiven i subjektiven koneksitet, po pravilo se sproveduva edinstvena
postapka i se donesuva edna presuda: spojuvawe na postapkata.
Zakonot, isto taka, opredeluva deka sudot na predlog od javniot
obvinitel mo`e da odlu~i da se sprovede edinstvena postapka i da se
donese edna presuda i vo slu~aj na me{ovitiot koneksitet koga se obvineti
pove}e lica za pove}e krivi~ni dela, no samo ako me|u izvr{enite
krivi~ni dela postoi me|usebna vrska i ako postojat isti dokazi
(~l. 29 st. 6 ZKP).
Odlukata za spojuvawe na krivi~nata postapka ja donesuva sudot
koj e nadle`en za sproveduvawe na edinstvenata postapka. Protiv re-
{enieto za spojuvawe na krivi~nata postapka, odnosno re{enieto so
koe se odbiva predlogot za spojuvawe na postapkata ne e dozvolena `alba
(~l. 29 st. 8 ZKP).
Me|u okolnostite {to go opravduvaat spojuvaweto na postapkata
vo navedenite slu~ai so pravo se naveduvaat: 1 0 pogolemata efikasnost
kako na prethodnata postapka, taka i na postapkata pred sudot,
zatoa {to so spojuvaweto site relevantni fakti pocelosno i popravilno
se utvrduvaat i se otstranuvaat eventualnite protivre~nosti, 2 0
pogolemata ekonomi~nost i brzinata na postapkata, poradi koncentracijata
na site dokazni sredstva vo eden predmet i centraliziranoto
sproveduvawe na procesnite dejstvija, kako i 3 0 isklu~uvaweto na eve-
150

ntualnata mo`nost od donesuvawe protivre~ni odluki, na primer,
storitelot na krivi~noto delo da bide osloboden od obvinenieto, a
negovite sou~esnici da bidat oglaseni za vinovni. 129
3. Vtorata strana na ovoj problem e razdojuvaweto na krivi-
~nata postapka. Zakonot istaknuva deka do razdeluvawe na postapata
za oddelni krivi~ni dela ili protiv oddelni obvineti mo`e da dojde
od va`ni pri~ini ili od pri~ini na celesoobraznost do zavr{uvaweto
na glavniot pretres, i posebno da se dovr{i ili da mu se predade na
drug nadle`en sud (~l. 30 st. 1 ZKP). Imeno, dokolku vo tekot na postapkata
se ustanovi deka ne postoi koneksitet, ili vo slu~aj koga takov
koneksitet postoi, istiot se poka`e negativen za efikasnosta i
brzinata na postapuvaweto, sudot e ovlasten do krajot na glavnito pretres
da odlu~i, vo odnos na oddelni krivi~ni dela ili po odnos na
oddelni obvineti lica, postapkata da se razdvoi. Pritoa, zakonot samo
voop{teno gi dava pri~inite za razdvojuvawe na postapkata, a sudot
sekoga{ e dol`en da gi konkretizira. Takvi pri~ini, na primer, mo-
`at da bidat: du{evnata bolest na eden od obvinetite, okolnosta {to
nekoj od obvinetite se nao|a vo begstvo, ili pak toa {to vo odnos na
nekoe krivi~no delo polo`bata napolno e razjasneta i utvrdena, dodeka
po odnos na drugite dela toa sî u{te ne e slu~aj.
Re{enieto za razdvojuvawe na postapkata go donesuva nadle`niot
sud po soslu{uvaweto na javniot obvinitel koga krivi~nata postapka
se vodi po negovo barawe. Toa zna~i deka za razdvojuvawe na postapkata
ne e potreben predlog od javniot obvinitel, kakov {to e potreben
za nejzinoto spojuvawe, tuku javniot obvinitel samo se soslu-
{uva zaradi izjasnuvawe po odnos na osnovnite pra{awa za razdvojuvawe
na postapkata. Protiv re{enieto so koe e opredeleno razdvojuvawe
na postapkata ili so koe e odbien predlogot za razdvojuvawe na
postapkata, ne e dozvolena posebna `alba (~l. 30 st. 2 i 3 ZKP).
7. POSLEDICI OD NENADLE@NOST I SUDIR NA NADLE@NOSTI
1. Nadle`nosta na sudovite e od golemo zna~ewe za pravilna jurisdikcija
vo krivi~nite predmeti so ogled na okolnosta deka efikasnosta
na krivi~nopravnata represija i za{titata na pravata na gra|anite
vo golem stepen zavisi od od toa dali vo opredelen predmet postapuva
stvarno i mesno nadle`en sud. Poradi takvoto zna~ewe na nadle-
`nosta sudot po slu`bena dol`nost e obvrzan da vnimava na svojata nadle`nost
i {tom }e zabele`i deka ne e nadle`en, }e se oglasi za nenadle`en
i po pravosilnosta na re{enieto }e go upati predmetot do nadle`niot
sud (~l. 33 st. 1 ZKP). 130 Ovaa obvrska podednakvo se odnesuva
129
Vidi: Marina, P. op. cit. str. 105.
130
Pritoa sudot ne donesuva formalno re{enie za svojata nenadle`nost,
tuku po administrativen pat ja poveduva postapkata pred povisokiot sud
151

na stvarnata i mesnata nadle`nost, so taa razlika {to na stvarnata
nadle`nost se vnimava vo tekot na celata postapka se do donesuvaweto
na prvostepenata presuda, a na mesnata nadle`nost sudot e dol`en da
vnimava do stapuvaweto na obvinenieto na pravana sila (~l. 33 st. 2
ZKP).
Strankite nemaat pravo da baraat od sudot donesuvawe na formalna
odluka po pra{aweto za nadle`nosta. Tie, me|utoa, vo tekot na
celata postapka mo`at da uka`uvaat na nenadle`nosta
Od navedenoto zna~ewe na nadle`nosta proizleguva deka procesnite
dejstvija {to gi prezel nenadle`en sud sekoga{ se manlivi, {to
zna~i deka mo`at da se napa|aat so redovni i vonredni pravni lekovi
(~l. 355 st. 1 t. 6 i 416 ZKP). Pritoa, poniskiot sud nikoga{ ne mo`e
da postapuva po predmetite od stvarna nadle`nost na povisokiot sud.
Vo slu~aj koga }e utvrdi deka e nenadle`en do zapo~nuvaweto na
glavniot pretres, so re{enie }e se oglasi za nenadle`en, i }e go
otstapi predmetot na nadle`niot sud. Dokolku utvrdi deka e nenadle-
`en na samiot glaven pretres }e donese presuda so koja obvinenieto se
otfrla (~l. 341 t. 1 ZKP). Od ova pravilo postoi samo eden isklu~ok.
Imeno, ako e izjavena `alba samo vo korist na obvinetiot, a vo vtorostepenata
postapka se utvrdi deka stvarno nadle`en e povisokiot sud,
toga{ poradi toa prvostepenata presuda ne mo`e da se ukine (~l. 369
ZKP). Ovoj isklu~ok e posledica na doslednata primena na na~eloto
reformatio in peius.
2. Pri re{avaweto na pra{aweto na nadle`nosta me|u sudovite
mo`e da dojde do neoglasuvawe okolu toa koj sud e stvarno ili mesno
nadle`en za sproveduvawe na postapkata i re{avaweto na konkretniot
krivi~nopraven predmet. Takviot sudir mo`e da bide pozitiven,
koga dva ili pove}e sudovi ja prisvojuvaat nadle`nosta ili negativen,
koga dva ili pove}e sudovi ja odbivaat nadle`nosta.
Osnovno pravilo e deka sudirot na nadle`nosta me|u sudovite
go re{ava zaedni~ki neposredno povisokiot sud (~l. 35 st. 1 ZKP).
Spored toa pravilo, apelacioniot sud gi re{ava sudirite na nadle`nosta
me|u osnovnite sudovi od svojata teritorija. Koga, pak, sudirot
na nadle`nosta e me|u dva osnovni suda od teritorijata na dva razli-
~ni apelacioni sudovi, takviot sudir go re{ava Vrhovniot sud.
3. Samata postapka za re{avaweto na sudirot na nadl`enosta, i
toa vo zavisnost od vidot na sudirot, ja poveduvaat sudovite me|u koi
nastanal istiot. Taka, ako sudot smeta deka e nadle`en za predmetot za
koj postapkata ja zapo~nal drug sud, }e pobara da mu se otstapi predmetot
od toj sud (pozitiven sudir), i obratno, ako sudot na koj mu e otstapen
predmetot kako na nadle`en smeta deka e nadle`en sudot {to mu
go otstapil predmetot, ili nekoj drug sud, }e povede postapka za re{aza
re{avawe na sudirot na nadle`nosta. Marina, P, Komentar na Zakonot za
krivi~nata postapka, Kultura, Skopje, 1978, str. 35.
152

vawe na toj sudir (negativen sudir) na nadle`nosta (~l. 34 st. 1 ZKP).
Ili poednostavno, vo prviot slu~aj (pozitiven sudir na nadle`nost),
postapkata ja poveduva sudot {to smeta deka e nadle`en za re{avawe
na krivi~niot predmet, a vo vtoriot (negativen sudir na nadle`nost),
sudot {to smeta deka ne e nadle`en.
Postoi slu~aj koga sudot na koj mu e dostaven krivi~niot predmet
so odluka na vtorostepen sud, ne mo`e da se predizvika negativen
sudir na nadle`nosta. Imeno, koga po povod `albata protiv odlukata
na prvostepeniot sud, so koj toj se oglasil za nenadle`en, donel odluka
vtorostepeniot sud koj e nadle`en za re{avawe na sudirot na nadle-
`nosta pome|u tie sudovi, za odlukata po pra{aweto na nadle`nosta e
vrzan i sudot na koj mu e otstapen predmetot (~l. 34 st. 2 ZKP). Toa se
opravduva so iluzornosta istiot vtorostepen sud povtorno da odlu~uva
za toa pra{awe, so taa razlika {to toa bi go storil samo vo drug
sostav.
Pred da donese re{enie po povod sudirot na nadle`nosta, povisokiot
sudot }e pobara mislewe od javniot obvinitel koj e nadle`en
da postapuva pred toj sud, koga krivi~nata postapka se vodi po barawe
od javniot obvinitel. Protiv ova re{enie ne e dozvolena posebna `alba
(~l. 35 st. 1 i 2 ZKP).
4. Pri odlu~uvaweto za sudirot na nadle`nosta, sudot mo`e
istovremeno po slu`bena dol`nost da donese odluka za prenesuvawe na
mesnata nadle`nost, ako se ispolneti uslovite od ~l. 32 ZKP (~l. 35
st. 3 ZKP).
5. Zna~ajno e da se podvle~e i toa deka, dodeka ne se re{i sudirot
na nadle`nosta pome|u sudovite, sekoj od niv e dol`en da gi prezeme
onie dejstvija vo postapkata za koi postoi opasnost od odlagawe
(~l. 35 st. 4 ZKP).
153

154

G l a v a II
KRIVI^NOPROCESNI STRANKI I U^ESNICI VO
KRIVI^NATA POSTAPKA
I. POIM NA KRIVI^NOPROCESNA STRANKA
1. Ne navleguvaj}i vo teoretskite raspravi koi mo`at samo da
go zamaglat sfa}eweto na ovoj poim, na{iot stav se poklopuva so vladea~koto
stojali{te vo ovaa oblast, spored koe krivi~noprocesni stranki
se ovlasteniot tu`itel i obvinetiot kako pravni subjekti koi
baraat i is~ekuvaat odluka od sudot za krivi~niot predmet. Ottamu za
makedonskata krivi~na postapka mo`e da se ka`e deka se javuva kako
strana~na postapka pred sudot. Ili, poinaku, krivi~nata postapka
spored svojata priroda e spor na strankite pred sudot za krivi~nopravniot
predmet. Toa proizleguva od okolnosta deka spored svojata
priroda taa e optu`no - raspravna krivi~na postapka. Osven toa vo
ZKP izre~no e propi{ano deka ovlasteniot tu`itel i obvinetiot se
stranki vo krivi~nata postapka (~l. 139 alinea 7 ZKP).
Soglasno gorenavedenoto, krivi~noprocesna stranka e procesno
sposoben subjekt koj volevo ja vr{i svojata strane~ka funkcija:
ovlasteniot tu`itel - funkcijata na obvinenie i obvinetiot - funkcijata
na odbrana vo krivi~nata postapka, koja se javuva kako krivi-
~noprocesen odnos na tie stranki so sudot. Interesite na strankite
vo krivi~nata postapka se sprotivstaveni: ovlastenito tu`itel bara
od sudot da donese osuditelna presuda, a obvinetiot da bide osloboden
od obvinenieto.
2. Za zasnovawe na procesno pravniot odnos, strankite mora da
imaat strane~ka sposobnot (legitimatio ad causam). Strana~nata sposobnost
e apstraktna pravna mo`nost da se bide ovlasten tu`itel ili
obvinet vo krivi~nata postapka. Javniot obvnitel, so samoto toa {to
ima takvo zvawe ima strana~na sposobost. Privatniot tu`itel i o{teteniot
kako tu`itel imaat strana~ka sposobnost so ogled na toa {to
se lica na koi zakonot im dal ovlastuvawe da podnesat krivi~na tu`ba.
Strana~nata sposobnost na obinetiot e odredena so podlo`nosta
da mu bidat izre~eni krivi~ni sankcii na sekoe lice so napolnuvaweto
na ~etirinaesetgodi{na vozrast spored odredbite na materijalnoto
krivi~no zakonodavstvo.
3. Mo`no e, me|utoa, ovlasteniot tu`itel ili obvnetiot da
imaat strane~ka sposobnost, no ne i sposobnost za vr{ewe na procesni
dejstvija (legitimatio ad processum). Javniot obvinitel e sekoga{ spo-
155

soben za prezemawe procesni dejstvija. Privatniot tu`itel i o{teteniot
kako tu`itel, ako ne se sposobni za vr{ewe procesni dejstvija,
a toa e slu~aj ako se maloletni ili lica li{eni od delovna sposobnost,
dobivaat zastapnici. Obvinetiot koj e sposoben da bide stranka
ednovremeno e sposoben da prezema i pocesni dejstvija, no ako e maloleten
ili nepresmetliv, sekoga{ dobiva pomo{nik vo stru~en branitel.
Ako pak, obvinetiot du{evno zaboli vo tekot na postapkata,
toa zaboluvawe ja onevozmo`uva negovata odbrana. Vo toj slu~aj liceto
ne mo`e da prezema procesni dejstvija samostojno, nitu pak mo`e da
postapuva preku zastapnik, zatoa {to vo krivi~nata postapka procesnoto
zastapuvawe e od ~ista li~na priroda i po pravilo ne e mo`no.
Toga{ postapkata se zapira poradi toa {to nedostasuva sposobnost za
odbrana.
4. Pokraj subjektite na krivi~noprocesniot odnos: ovlasteniot
tu`itel, obvinetiot i sudot, vo krivi~nata postapka postojat i drugi
subjekti koi ne vr{at nitu edna od funkciite {to im se dovereni na
poso~enite subjekti. Tuka, kako {to ve}e imavme prilika da vidime,
spa|aat o{teteniot so krivi~noto delo, organite na vnatre{ni raboti.
Toa se sporedni procesni subjekti ili u~esnici vo krivi~nata postapka.
156
II. JAVEN OBVINITEL
1. POIM NA JAVNO OBVINITELSTVO I JAVEN OBVINITEL
1. Javnoto obvinitelstvo e edinstven i samostoen dr`aven organ
koj gi goni storitelite na krivi~nite dela i na drugi so zakon utvrdeni
kaznivi dela i vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon (~l. 106 st.
1 od Ustavot). Spored toa javnoto obvinitelstvo e isklu~iv subjekt povikan
i dol`en vo imeto na dr`avata i op{testvoto i vo niven interes
da dava inicijativa za poveduvawe na krivi~no gonewe, da se gri`i
za navremeno i efikasno otkrivawe na krivi~ni i drugi kaznivi dela
i nivnite storiteli, da podnesuva barawe za poveduvawe na krivi~na
postapka i postapka po drugi kaznivi dela, i vo ramkite na zakonot da
prezema merki i aktivnosti zaradi pravilno naso~uvawe na postapkata,
da zastapuva obvinenie, izjavuva redovni i vonredni pravni
sredstva i dr.
Institucijata na javnoto obvinitelstvo e povrzana so prifa}aweto
na akuzatornoto na~elo vo krivi~nata postapka, spored koe funkcijata
na sudeweto i obvinuvaweto (goneweto) se razdeluvaat vo
interes na objektivnoto sudewe i sozdavaweto mo`nosti za donesuvawe
zakoniti odluki. Funkcijata na javnoto obvinitelstvo ne se sveduva
samo na gonewe na storitelite na krivi~ni dela i na ulogata na zastapnik
na javniot poredok, tuku i na ostvaruvaweto na edinstvenata
primena na zakonite i na za{titata na ustavnosta i zakonitosta. Za

taa cel javnoto obvinitelstvo ima na raspolagawe razli~ni redovni i
vonredni pravni sredstva koi gi koristi zaradi donesuvawe na meritorni
odluki.
Prototipot na soveremenoto javno obvinitelstvo e izgraden so
Napoleonoviot Code d'instruction criminelle (1808), koj voedno ja vovel i
sovremenata krivi~na postapka. "Kralskite obviniteli" bea zameneti
so ustanovata ministÒre public, koja í e pot~ineta na ministerstvoto na
pravda, a vnatre{no bila organizirana taka {to sekoj ponizok slu`benik
moral da gi slu{a i izvr{uva slu`benite upatstva na svojot
pretpostaven. Obvinitelstvoto bilo monokratsko uredeno: toa e edinstveno
i nedelivo. Spored svoite zada~i toa e organ na krivi~noto
gonewe i obvinenieto, kako i nositel na izvr{uvaweto na kaznite.
Pokraj toa, obvinitelstvoto e ~uvar na interesite i vo gra|anskata
postapka, i kone~no organ na kontrola (nadzor) na pravosudstvoto i
sudskata policija (police judiciare). 131
2. Javniot obvinitel gi vr{i site dejnosti od negovata nadle-
`nost. Vo krivi~nata postapka toj e pravno samostoen krivi~noprocesen
subjekt, ili pokonkretno, krivi~noprocesna stranka so funkcija
vr{ewe na krivi~no gonewe za site krivi~ni dela {to se gonat po slu-
`bena dol`nost. Toj u`iva imunitet i negovata funkcija e inkopatibilna
so vr{eweto druga javna funkcija, profesija ili ~lenstvo vo politi~ka
partija (vidi: ~l. 106 st. 1 i Amandman XXX so koj e zamenet
~l. 107 od Ustavot).
2. ORGANIZACIJA NA JAVNOTO OBVINITELESTVO
1. Organizacijata na javnoto obvinitelstvo ja karakterizira
na~eloto na organizaciono edinstvo i vertikalna povrzanost na site
organizacioni edinici na javnoto obvinitelstvo kako edinsteven
organ za obezbeduvawe na zakonitosta. Organizacijata na javnoto obvinitelstvo
ja sledi organizacijata na sudstvoto, taka {to funkcijata
na javnoto obvinitelstvo ja vr{at: a) Javnoto obvinitelstvo na Republika
Makedonija, b) Vi{oto javno obvinitelstvo i, v) Osnovnite
javni obvinitelstva (Berovo, Bitola, Veles, Gevgelija, Gostivar,
Debar, Del~evo, Kavadarci Ki~evo, Kriva Palanka, Ko~ani Kumanovo,
Ohrid, Prilep, Radovi{, Resen, Sveti Nikole, Skopje, Struga, Strumica,
Tetovo i [tip). Pokraj toa postoi i Osnovno javno obvinitelstvo
za gonewe na organiziraniot kriminal i korupcija koe edinstveno
otstapuva od navedenata organizacija, za{to se osnova za podra-
~jeto na celata dr`ava so sedi{te vo Skopje.
Spored toa, za organizacijata na javnoto obvinitelstvo se karkteristi~ni
dve na~ela: centralizam i hierarhiska subordiniranost.
131
Vidi: Dimitrijevi}, D, op. cit. str. 111.
157

1 0 Centralizmot e takvo organizaciono na~elo, soglasno so koe,
iako postojat pove}e vidovi razli~ni obviniteli, sepak tie pretstavuvaat
edinstven organ na ~ie ~elo stoi najvisokiot javen obvinitel,
komu, vo pomala ili pogolema mera, site drugi javni obviniteli
mu se pot~ineti. Posledica na organizacijata izgradena vrz centraliti~kiot
princip e deka site javni obviniteli se delovi na edno edinstveno
telo i deka aktot na sekoj javen obvinitel go anga`ira javnoto
obvinitelstvo vo celina. 132
2 0 Hierarhiskata subordiniranost kako organizaciono na~elo
na javnoto obvinitelstvo se ogleda vo pot~inetosta na poniskite javni
obviniteli na povisokite i nivnata obvrska da postapuvaat so izri~na
ili mol~e{ka soglasnost so povisokiot javen obvinitel. Soglasno ova
na~elo povisokiot javen obninitel e ovlasten da im izdava naredbi i
upatstva za rabota na poniskite javni obviniteli. Povisokiot javen
obvinitel ima pravo i na avokacija kako i pravo na delegacija.
1 0 Pravoto na avokacija zna~i pravo da prezeme vr{ewe na
oddelni raboti za koi e nadle`en poniskiot javen obvinitel, a
2 0 Pravoto na delegacija, pravo da go ovlasti poniskiot javen
obvinitel da vodi postapka po oddelni predmeti ili da vr{i opredeleni
raboti od nadle`nost na drug, ponizok javen obvinitel.
2. Imenuvawe, prestanuvawe na funkcijata i razre{uvawe.
1 0 Vo zavisnost od rangot na funkcijata {to se vr{i javniot
obvinitel mo`e da bide imenuvan, odnosno izbran. Imenuvaweto go
vr{i Sobranieto na Republika Makedonija, a izborot Sovetot na javnite
obviniteli na Republika Makedonija.
Sovetot na javnite obviniteli na Republika Makedonija e samostoen
organ koj ja obezbeduva i garantira samostojnosta na javnite
obviniteli vo izvr{uvaweto na funkcijata. Toj ima svojstvo na pravno
lice i sedi{te vo Skopje, a negovata nadle`nost, sostavot, strukturata,
mandatot na negovite ~lenovi i drugi pra{awa se udeduva so Zakonot
za Sovetot na javni obviniteli na Republika Makedonija.
Javniot obvinitel na Republika Makedonija, po mislewe na Sovetot
na javnite obviniteli na Republika Makedonija na koe se nadovrzuva
predlog na Vladata, go imenuva Sobranieto za vreme od {est
godini so pravo na povtorno imenuvawe (~l. 40 ZJO).
Site drugi javnite obviniteli gi izbira Sovetot na javnite
obviniteli na RM bez ograni~uvawe na traeweto na nivniot mandat.
Ograni~en mandat od ~etiri godini so pravo na povtoren izbot imaat:
vi{iot javen obvinitel, osnovniot javen obvinitel za gonewe na organiziraniot
kriminal i korupcijata i javnite obviniteli vo Oddelenieto
za gonewe na organiziraniot kriminal i korupcijata i osnovniot
javen obvinitel vo osnovnoto javno obvinitelstvo.
str. 148.
132
Marina, P. i dr. Pravosuden sistem na SFRJ, Kultura, Skopje, 1981.
158

Za javen obvinitel mo`e da bide imenuvano, odnosno izbrano
lice koe gi ispolnuva slednite op{ti uslovi: da e dr`avjanin na Republika
Makedonija, aktivno da go vladee makedonskiot jazik, da e
rabotosposoben i da ima op{ta zdravstvena sposobnost, da e diplomiran
pravnik so soodvetna nasoka so polo`en pravosuden ispit vo Republika
Makedonija. Pokraj navedenite op{ti uslovi vo ZJO se propi{ani
i posebni uslovi koi se razlikuvaat vo zavisnost od rangot na
obvinitelstvoto.
2 0 Na javniot obvinitel na Republika Makedonija, funkcijata
mu prestanuva: po sopstveno barawe, ako go zagubi dr`avjanstvoto na
Republika Makedonija, ako trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na
funkcijata, ako e izbran ili imenuvan za druga funkcija i ako e osuden
so pravosilna sudska odluka na kazna zatvor vo traewe najmalku od
{est meseci ili druga krivi~na sankcija za krivi~no delo koe go pravi
nedostoen za vr{ewe na funkcijata javen obvinitel (~l. 65 ZJO).
Na ostanatite javni obviniteli funkcijata im prestanuva: po
sopstveno barawe, ako go zagubi dr`avjanstvoto na Republika Makedonija,
ako trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na funkcijata, ako gi
ispolni uslovite za starosna penzija, ako na negovo barawe i so negova
soglasnost e izbra ili imenuvan na druga javna funkcija, osven koga
funkcijata javen obvinitel mu miruva i ako e osuden so pravosilna
sudska odluka na kazna zatvor vo traewe najmalku od {est meseci ili
druga krivi~na sankcija za krivi~no delo koe go pravi nedostoen za
vr{ewe na funkcijata javen obvinitel (~l. 66 ZJO).
3 0 Javniot obvinitel na Republika Makedonija se razre{uva:
poradi nezakonito, nenavremeno ili nedovolno stru~no vr{ewe na funkcijata,
ako so svoeto odnesuvawe i dejstvuvawe poka`uva deka ne e
sposoben za izvr{uvawe na funkcijata, ako ne podnesuva barawe za zapokrenuvawe
na krivi~nata postapka vo slu~aite predvideni so zakon
i poradi naru{uvawe na ugledot na funkcijata (~l. 67 ZJO).
Javen obvinitel od drug rang mo`e da se razre{i poradi: pote-
{ka disciplinska povreda {to go pravi nedostoen za vr{ewe na funkcijata,
pote{ka povreda na javniot red i mir, pote{ka povreda na pravata
i nepo~ituvawe na ~esta i dostoinstvoto na strankite i na drugite
u~esnici vo postapkata, nedostojno odnesuavwe kon poedinci,
dr`avni organi ili drugi pravni lica vo vrska so izvr{uvaweto na
funkcijata ili nadvor od nea, povreda na na~eloto na nediskriminacija
po koj bilo osnov i onevozmo`uvawe na vr{ewe nadzor nad rabotata
na javniot obvinitel od strana na povisokoto javno obvinitelstvo
i poradi nestru~no i nesovesno vr{ewe na funkcijata javen obvinitel
(~l. 68 i 69 ZJO).
3. Osnovnata uloga na javnoto obvinitelstvo se sostoi vo poveduvawe
na krivi~nata postapka i zastapuvawe na obvinenieto pred
sudot. Vo taa smisla osobeno zna~ajni se u{te dve na~ela: 1 0 na~eloto
na samostojnost i 2 0 javnost vo rabotata na obvinitelstvoto.
159

1 0 Javnoto obvinitelastvo e organ koj svojata dejnost ja vr{i samostojno.
133 Toa zna~i deka obvinitelite vo vr{eweto na svoite ovlastuvawa
se nezavisni od drugite organi i organizacii, odnosno deka se
dol`ni op{testvenata opasnost na konkretnata negativna pojava da ja
procenuvaat samostojno i samostojno da utvrduvaat dali e vo pra{awe
krivi~no delo ili drugo kaznivo delo. Nivnata samostojnost, me|utoa,
vo nikoj slu~aj ne zna~i isklu~uvawe na op{testvenata kontrola nad
nivnata rabota. Samostojnosta, isto taka, ne zna~i oddelenost vo rabotata
od drugite organi, {to zna~i za da mo`e obvinitelstvoto uspe-
{no da gi ostvaruva svoite zada~i mora da sorabotuva vo prv red so
drugite pravosudni organi. 134
2 0 Vo ostvaruvaweto na svojata osnovna funkcija, javnoto obvinitelstvo
spored prirodata na rabotite e izlo`eno na poseben interes
od strana na javnosta, a so samoto toa i na nejziniot sud. Javnosta
na rabotata na obvinitelstvoto e obezbedena so ustavni na~ela i odredbi
na Zakonot za javnoto obvinitelstvo, so koi se normira deka obvinitelskata
funkcija e javna i deka toa ja izvestuva javnosta za sostojbata
na kriminalitetot i za drugite problemi i pojavi od op{to zna-
~ewe {to gi zabele`ilo vo svojata rabota, kako i toa deka vo granicite
na zakonot i vo soglasnost so interesite na postapkata mo`e da ja
izvestuva javnosta i za oddelni predmeti na koi raboti.
Osven na navedeniot na~in javnosta na obvinitelstvoto se obezbeduva
i so negovoto u~estvo vo javnata rasprava pred sudot na glavniot
pretres i vo fazata na prethodnata, odnosno istra`nata postapka.
Ostvaruvaweto na na~eloto na javnosta vo rabotata na javnoto
obvinitelstvo i postapuvaweto vo soglasnost so toa na~elo ima nesporno
zna~ewe ottamu {to kako oblik na projavuvawe na svesta, javnoto
mislewe ima golema mo} koja ne mo`e da se prenebregne vo edno demokratsko
op{testvo. Steknuvaweto uvid na javnosta vo rabotata na javnoto
obvinitelstvo i voop{to vo rabotata na pravosudnite organi e
133
"Javnoto obvinitelstvo e edinstven i samostoen dr`aven organ koj
gi goni storitelite na krivi~ni dela i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi
dela i vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon" (~l. 106 od Ustavot).
134
Trgnuvaj}i od negovata golema uloga, na Osmiot kongres na ON za
prevencija na kriminalitetot i posatpuvawe so prestapnicite (Havana, 1990)
be{e doneseno Upatstvo za ulogata na obvinitelite, prifateno od strana na
Generalnoto sobranie na ON so rezolucija 45/166 od 8 dekemvri 1990. Zemaj}i
go predvid faktot deka obvinitelite igaat klu~an uloga vo administriraweto
na krivi~nata pravda, Upatstvoto ima za cel da obezbedi i da ja
promovira efikasnosta, nepristrasnosta i fer odnosot na obvinitelite vo
krivi~nata postapka. Obvinitelite treba da bidat svesni za idealite i eti-
~kite dol`nosti na nivnata funkcija, ustavnata i zakonskata za{tita na pravata
na osomni~eniot kako i ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi
priznati so nacionalnoto i me|unarodnoto pravo.
160

svoevidna kontrola i garancija na zakonitoto i a`urnoto postapuvawe
na tie organi i toa ne samo poradi nivnata svest deka rabotata im e
podlo`ena na opredeleno vnimanie i kontrola, tuku i poradi sogleduvawe
na op{testvenoto zna~ewe na dejnosta {to ja vr{at. Nivnata
rabota kako predmet na postojan interes, nadgleduvawe, razmisluvawa,
diskusii, odobruvawe ili kritika pretstavuva opredelen barometar
na op{testvenata sostojba na podra~jeto na represivnoto suzbivawe na
kriminalitetot. Tokmu zatoa e potrebna i opredelena pretpazlivost i
selektivnost pri davaweto na informaciite {to, koga se raboti za
oddelni predmeti, e predopredelen od po~ituvaweto na principot
pred donesuvaweto na kone~nata odluka da ne se predimenzionira i
prejudicira konkretniot slu~aj, odnosno da se poa|a od prezumcijata
na nevinost kako i od soznanieto za te{kite reperkusii od difamiraweto
na obvinetiot kako za nego samiot, taka i za negovite najbliski
i, se razbira, poradi prakti~nata nemo`nost za kompenzacija za eventualno
pretrpenata {teta. Toa zna~i pri izvestuvaweto na javnosta javniot
obvinitel i drugite pravosudni organi treba da se skoncentriraat
na okolnostite koi isklu~ivo se odnesuvaat na onaa faza na postapkata
vo koja se nao|a predmetot, odnosno na dotoga{ utvrdenite
fakti.
Prethodnoto go govorime ottamu {to e nu`no spre~uvawe na
sozdavawe i {irewe na dezinformacii i mistifikacii po povod opredelen
kriminalen nastan. Imeno, mol~eweto na nadle`nite organi za
oddelni krivi~ni predmeti (obi~no vo fazata na prethodnata postapka
ili istraga), kako i skratuvaweto na navremena i celosna informacija
mo`e da bide podloga za razni konstrukcii i posegnuvawe po
informaci od privatni kanali od strana na novinarite koi po sekoja
cena nastojuvaat da go zadovolat zgolemenito interes na javnosta, ili
podobro re~eno, svojot interes od pogolemiot tira` ili gledanost.
Takvite informacii mo`at da predizvikaat brojni nesakani efekti
preku voznemiruvawe na javnosta i sozdavawe na pogre{en vpe~atok za
nesposobnosta ili neanga`iranosta na slu`benite organi. Ako kon
seto ova se dodade i kazuisti~kiot pristap na sredstvata za javno informirawe
vo koj dominiraat opisi na oddelni slu~ai namesto interesot
za redovnite informacii, analizi i izve{tai za strukturata na
kriminalitetot, temelna analiza za op{testvenite pri~ini na kriminalitetot
i kaznenata politika na pravosudnite organi. Vo taa smisla
~estopati se davaat prilozi na neobjektiven, nestru~en ili senzacionalisti~ki
na~in i, so predizvikuvawe na strasti i emocii, kako i
sozdavawe v`esteno javno mislewe koe od javnoto obvinitelstvo i sudot
o~ekuva odnapred opredelena odluka, se prejudicira nivnoto re-
{avawe. Za takvata klima opredelena treba da im se prefrli i na samite
pravosudni organi so ogled na toa {to re~isi isklu~itelno gi
iznesuvaat javno svoite problemi i neuspesi i na toj na~in ja pottiknuvaat
javnata nedoverba na gra|anite kon svojata rabota, osobeno to-
161

ga{ koga od niza pri~ini (vo koi sekako deka svoj udel imaat i pritisocite
od razli~en vid) od me~ot na pravdata se izemaat vidni lu|e za
te{ki kriminalni povedenija.
Va`no e da se napomene i toa deka koga se raboti za na{iot
krivi~nopraven sistem zada~ata na javnoto obvinitelstvo ne e samo da
~eka krivi~ni prijavi i da postapuva po niv, tuku i da gi naso~uva organite
na otkrivaweto, da ja koordiira taa akcija i so niza organizacioni
i drugi merki da ja pottiknuva. Toa go postavuva baraweto obvinitelite
da vr{at voop{tuvawe na op{testvenite odnosi koi vo daden
moment treba da im se obezbedi za{tita i kon taa cel da ja naso~uvaat
akcijata na organite na goneweto.
4. Preventivnata naso~enost vo deluvaweto e zna~ajna karakteristika
vo deluvaweto na obvinitelstvoto. Kako poseben organ na
krivi~noto pravosudstvo, obvinitelstvoto e dol`no da gi sledi i prou~uva
op{testvenite odnosi i pojavi od zna~ewe za negovata rabota i
za svoite prou~uvawa i zabele`uvawa da gi izvestuva nadle`nite
organi i organizacii {to se vo sostojba da prezemaat opredeleni
preventivni aktivnosti.
162
3. NADLE@NOST NA JAVNIOT OBVINITEL
Javniot obvinitel postapuva vo granicite na svojata stvarna i
mesna nadle`nost. Osnovniot javen obvinitel postapuva pred osnovniot
sud, vi{iot javen obvinitel, pred apelacioniot sud, a javniot obvinitel
na Republika Makedonija pred Vrhovniot sud na Republika Makedonija.
Osnovnoto javno ovbinitelstvo za gonewe na organiziran
kriminal i korupcija postapuva pred osnovniot sud so specijalizirano
sudsko oddelenie na dela od oblasta na organiziraniot kriminal.
Osnovno pravo i dol`nost na javniot obvinitel e gonewe (otkrivawe
i pronao|awe) na storitelite na krivi~nite dela. Za taa cel
ostvaruva posebni kontakti so organite za vnatre{ni raboti, so razni
inspekciski slu`bi i drugi organi. Za krivi~ni dela koi se gonat po
slu`bena dol`nost javniot obvinitel e nadel`en da postavuva barawe
za otvorawe na istraga, odnosno prethodna postapka, a po nejzinoto zavr{uvawe
da go podgotvuva i zastapuva obvinenieto pred nadle`niot
sud, da vlo`uva redovni i vonredni pravni lekovi na {teta i vo polza
na obvinetiot. Javniot obvinitel gi prezema site dejstvija vo postapkata
za {to e ovlasten spored zakonot.
Sudirot na nadle`nosta me|u javnite obviniteli go re{ava zaedni~ki
neposredno povisokiot javen obvinitel.
III. O[TETENIOT KAKO SUPSIDIJAREN TU@ITEL
Vo krivi~nata postapka o{teteniot u~estvuva (mo`e da se pojavi
vo svojstvo) kako:

1 0 o{teten vo potesna smisla so predlog za ostvaruvawe na
imotnopravno barawe nastanato so izvr{uvawe na krivi~noto delo
(koga postapkata se vodi po barawe na javniot obvinitel),
2 0 supsidijaren tru`itel (o{teteniot kako tu`itel) ili,
3 0 privatent tu`itel.
Pokraj ovie svojstva o{teteniot vo krivi~nata postapka mo`e
da bide soslu{an i kako svedok i toa nezavisno od negovite gorenavedeni
svojstva.
O{teteniot vo potesna smisla e samostoen, me|utoa sporeden
subjekt vo krivi~nata postapka, dodeka supsidijarniot tu`itel i privatniot
tu`itel se stranki (procesen subjekt) vo postapkata. 135 Pritoa
vo sekoja od navedenite procesni ulogi, vo ramkite na krivi~nata
postapka (atheziona postapka), 136 o{teteniot mo`e da go ostvari svoeto
imotnopravno pobaruvawe sprema obvinetiot. Vo toj slu~aj, o{teteniot
e i subjekt vo akcesorniot imotnopraven odnos koj se rasprava
vo krivi~nata postapka.
1. POIM NA SUPSIDIJAREN TU@ITEL
1. Javniot obvinitel poveduva krivi~no gonewe po slu`bena
dol`nost za najgolemiot broj krivi~ni dela predvideni vo KZ so koi
im se nanesuva {teta na op{testvenite interesi. Me|utoa, so takvite
krivi~ni dela, pokraj zagrozuvaweto i povreduvaweto na op{testvenite
interesi, ednovremeno se zagrozuvaat ili povreduvaat interesite
na oddelni lica, na koi isto taka ne mo`e da im se ospori zainteresiranosta
za nivnoto gonewe. Nivnite interesi (nekakvo li~no ili imotno
pravo), me|utoa, mo`at da dojdat vo pra{awe toga{ koga javniot
obvinitel ne go pokrenal ili se otka`al od ve}e pokrenatoto gonewe.
Vo takvi situacii, licata koi neposredno se pogodeni (nivnoto li~no
135
O{tetenoto lice vo tekot na krivi~nata postapka mo`e da nastapi
vo uloga na stranka i kako sporeden procesen subjekt. Toa e stranka vo procesot
koga ja vr{i ulogata na ovlasten tu`itel i toa bilo da nastapuva kako
privaten ili o{teten kako supsidijaren tu`itel. O{teteniot se javuva pak
vo uloga na sporeden procesen subjekt vo situaciite koga }e se pridru`i na
javniot obvinitel vo vr{eweto na funkcijata na goneweto, so istaknuvawe,
ili bez toa, na svoeto imotnopravno pobaruvawe. Stojanov, I. O{teteniot
kako sporteden subjekt vo krivi~nata postapka, Makedonska revija za kazneno
pravo i kriminologija, Skopje, 1996/1-2, str. 51.
136
Krugot na licata {to se ovlasteni vo krivi~nata postapka da podnesat
predlog za ostvaruvawe na imotnopravnoto pobaruvawe nastanato poradi
izvr{uvaweto na krivi~noto delo, e po{irok od zakonskiot poim na
o{teteniot (~l. 97 ZKP). Zakonskiot poim na o{teteniot pak, e deka toa e
lice ~ie{to nekakvo li~no ili imotno pravo e povredeno ili zagrozeno so
krivi~noto delo (~l. 139 ZKP).
163

ili imotno pravo e povredeno ili zagrozeno) od konkretnoto krivi-
~no delo, iako svoeto o{tetno barawe mo`at da go ostvarat vo parni-
~na postapka, mo`e da po~ustvuvaat opredelena nesigurnost vo pravosudstvoto
dokolku ne im se dozvoli od svoe stojali{te da ja proverat
osnovanosta na krivi~noto gonewe. Zatoa na{eto krivi~noprocesno
zakonodavstvo na tie lica im go priznava svojstvo na o{teten, i ottamu
pravoto da go realiziraat svoeto o{tetno barawe vo krivi~nata
postapka, no, vo prv red, i negoviot pravo priznaen interes storitelot
da bide kaznet (koj nema ni{to zaedni~ko so gra|anskopravniot interes
na o{teteniot za nadomest na {tetata storena so krivi~noto delo)
so prezemawe na krivi~noto gonewe. Spored toa supsidijaren tu`itel
e liceto koe e o{teteno so krivi~noto delo {to se goni po slu`bena
dol`nost i ima pravo da go prezeme krivi~noto gonewe koga javniot
obvinitel ne go pokrenal ili se otka`al od krivi~noto gonewe.
O{teteniot mo`e da se javi kako supsidijaren tu`itel za sekoe krivi~no
delo za koe se goni po slu`bena dol`nost. 137 Pritoa, za prezemaweto
na goneweto e irelevantno dali {tetata ve}e e nadomestena.
2. Glavniot i dovolno silen argument za postoeweto na supsidijaren
tu`itel e sekako toa {to vo praktikata e mo`no javniot obvinitel
da ne pokrene ili da odbie poveduvawe na krivi~no gonewe iako
postojat osnovi i zakonski uslovi za toa, poradi pogre{na ocena na relevantnite
fakti, nedovolna sovesnost ili stu~nost, a ne e iklu~eno i
poradi zloupotreba na svojata slu`bena dol`nost.
Postojat me|utoa, argumenti protiv voveduvaweto na supsidierniot
tu`itel vo krivi~noprocesnoto zakonodavstvo. Tie argumenti,
poa|aat od idealizirawe na stru~nosta (bezgre{nosta) i sovesnosta na
javniot obvinitel, kako i od naglasuvawe na sprotivnata ospasnost -
zloupotrebi na supsidijarnata tu`ba od odmazdoqubivi nameri na
o{teteniot i neosnovano {ikanirawe na gra|anite. 138 Otamu i postojat
pove}e dr`avi, kako na primer, Franija, [vajcarija, Italija, ~ie
zakonodavstvo ne go poznava ovoj institut.
3. Vo na{eto krivi~no procesno pravo, institutot supsidijarna
tu`ba postoi samo vo postapkata protiv polnoletni lica. Vo nea,
o{teteniot kako tu`itel mo`e da go prezeme goneweto samo ako jav-
137
Poinaku: Proevski - Krckovski, Komentar, str. 144.
138
Za ovoj argument, vpro~em, se vodi smetka i vo na{eto zakonodavstvo.
Imeno, za prezemaweto na goneweto od strana na o{teteniot ne e dovolno
toj vo propi{anite rokovi da go prezeme dejstvieto na prezemawe na postapkata
(da stavi predlog za sproveduvawe, odnosno za dopolnuvawe na istragata,
da podigne obvinenie itn). Osven toa potrebno e sudot da se soglasi so
prezemaweto na postapkata od strana na o{teteniot (~l. 169 st. 2 i ~l. 256
ZKP). Toa e predvideno kako garancija na obvinetiot deka nema da se pojavi
navodno o{teteno lice koe neopravdano }e go povika na odgovornost i na toj
na~in }e go izlo`i na maltretirawe.
164

niot obvinitel se otka`al od goneweto. Javniot obvinitel pak, se
otka`uva od goneweto vo slednive slu~ai:
- koga ja otfrlil prijavata (~l. 144 st. 1 ZKP),
- koga vo tekot na istragata ili po zavr{enata istraga izjavi
deka se otka`al od goneweto (~l. 163 ZKP),
- koga se otka`al od obvinietlniot akt pred zapo~nuvaweto na
glavniot pretres (~l. 278 ZKP), i
- koga se otka`al od obvinitelniot akt na glavniot pretres
(~l. 57 st 1 ZKP).
2. PROCESNA POLO@BA I OVLASTUVAWA NA SUPSIDIJARNIOT
TU@ITEL
1. Koga javniot obvinitel smeta deka nema osnovi da go prezeme
krivi~no gonewe za krivi~no delo koe se goni po slu`bena dol`nost,
ili koga }e najde deka nema osnova da go prezeme goneweto protiv nekoj
od prijavenite sou~esnici, dol`en e za toa vo rok od osum dena da
go izvesti o{teteniot i da go upati deka mo`e samiot da go prezeme
goneweto. Na istiot na~in }e postapi i sudot ako donel re{enie za zapirawe
na postapkata poradi otka`uvawe na javniot obvinitel od goneweto
(~l. 56 st. 1 ZKP). O{teteniot ima pravo da go prezeme odnosno
da go prodol`i goneweto vo rok od osum dena od koga go primil
izvestuvaweto (~l. 56 st. 2 ZKP). ZKP, me|utoa, ne predviduva nikakva
sankcija vo slu~aj javniot obvinitel ili sudot da ne go izvestile o{-
teteniot da go prezeme goneweto. Ottamu ispa|a deka toj e vo nezavidna
sostojba, za{to samiot e dol`en da vodi smetka za za{tita na svoeto
zakonsko pravo. Zgora na toa, toga{ koga o{teteniot ne e izvesten
deka javniot obvinitel ne go prezel goneweto ili deka se otka`al od
istoto, mo`e da dade izjava deka ja prodol`uva postapkata pred nadle-
`niot sud vo rok od tri meseci od denot koga javniot obvinitel ja
otfrlil prijavata odnosno istragata bila zaprena (~l. 56 st. 4 ZKP).
2. Ako javniot obvinitel se otka`e od goneweto na samiot glaven
pretres, o{teteniot e do`en vedna{ da se izjasni dali }e go prodol`i
goneweto. Pritoa, dokolku o{teteniot e uredno povikan, a ne e
prisuten na glavniot pretres, }e se smeta deka ne saka da go prodol`i
goneweto. No, ako o{teteniot ne e prisuten na glavniot pretres ottamu
{to ne bil uredno pokanet, toga{ pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot
sud }e dopu{ti vra}awe vo porane{nata sostojba (restitutio
in integrum) pod uslov o{teteniot vo rok od osum dena od priemot na
presudata so koja se odbiva obvinenieto poradi otka`uvawe na javniot
obvinitel od istoto, da podnese molba za vra}awe vo porane{na sostojba
vo koja }e izjavi deka go prodol`uva goneweto (~l. 57 ZKP). Vo toj
slu~aj povtorno se zaka`uva glaven pretres na koj o{teteniot se javuva
vo svojstvo na ovlasten tu`itel, pri {to mo`e da ostane pri obvinenieto
na javniot obvinitel ili da pokrene novo obvinenie (~l. 56 st.
165

3 ZKP).
3. Supsidijarniot tu`itel vo postapkata stanuva krivi~noprocesna
stranka i gi ima site prava i dol`nosti na javen obvinitel,
osven onie prava i dol`nosti koi mu pripa|aat na javniot obvinitel
kako na dr`aven organ (~l. 59 st. 1 ZKP). 139
O{teteniot go zadr`uva svojstvoto na supsidijaren tu`itel vo
krivi~nata postapka ako gi vr{i pravata i dol`nostite vo pogled na
poveduvaweto i prodol`uvaweto na krivi~noto gonewe ili vo vr{eweto
na odredeni procesni dejstvija. Me|utoa, toga{ koga o{teteniot
ne gi vr{i svoite prava, sudot }e smeta deka toj se otka`al od krivi-
~noto gonewe, odnosno od obvinenito i donesuva odluka so koja postapkata
se zapira ili presuda so koja obvinenieto se odbiva.
4. Najposle, zna~ajno e da se istakne deka vo postapkata koja se
vodi po barawe na o{teteniot kako ovlasten tu`itel, javniot obvinitel
do zavr{uvaweto na glavniot pretres ima pravo samiot da go prezeme
goneweto, bez ogled na toa {to prethodno ne go pokrenal ili se
otka`al od istoto (~l. 59 st. 2 ZKP). Vo toj slu~aj o{teteniot go gubi
svojstvoto na supsidijaren tu`itel.
166
IV. PRIVATEN TU@ITEL
1. POIM NA PRIVATNA TU@BA I PRIVATEN TU@ITEL
1. Vo na{eto krivi~no zakonodavstvo pokraj krivi~nite dela
koi se gonat po slu`bena dol`nost, postojat krivi~ni dela ~ie {to
gonewe e ostaveno na licata koi se povredeni so nivnoto izvr{uvawe,
ottamu {to so niv, vo prv red, se povreduvaat li~nite interesi na gra-
|anite. 140 Toa se krivi~ni dela ~ie postoewe, po pravilo, e usloveno od
subjektivnoto ~uvstvo na o{teteniot i vo prv red od negoviot interes
za nivnoto gonewe. Za niv, edinstveno od voljata na o{teteniot zavisi
dali }e se gonat: tie se gonat po privatna tu`ba, a ovlasten tu`itel za
nivnoto gonewe e privatniot tu`itel.
Po pravilo, pravo na privatna tu`ba, osven vo isklu~ocite od
~l. 51 ZKP, mu pripa|a na o{teteniot, taka {to javniot obvinitel vo
139
Na javniot obvinitel, kako dr`aven organ mu pripa|aat pove}e prava,
kako na primer: da dava mislewe po pra{aweto za odreduvawe ili ukinuvawe
na pritvorot po predavaweto na obvinitelniot akt (~l 191 st 1 ZKP), da
izjavuva `alba kako na {teta, taka i vo korist na obvinetiot (~l 351 st. 3
ZKP) i sl.
140
Krivi~nite dela koi spored KZ se gonat po privatna tu`ba se predvideni
so: ~l. 130 st. 1; 139 st. 1; 144 st.1; 145 st. 1; 146 st. 1; 147 st. 1 i 2; 148 st.
1; 150 st. 1; 151 st. 1, 2 i 3; 152 st. 1; 153 st. 1; 157; 172; 173; 174 st. 1, 2 i 3; 175 st.
1; 235 st. 2; 239 st. 2 i 5; 241 st. 1; 243 st. 1; 245 st. 1 i 2; 246 st. 1; 247 st. 2 i 5; 252
st. 1; 235; 239 st. 3; 242; 252 st. 1; 261 i 392 st. 1.

postapkata po privatna tu`ba nema nikakvi ovlastuvawa da intervenira
ili da posreduva, ne mo`e da se pojavi kako pomaga~ na privatniot
tu`itel nitu so negova soglasnost, nitu po negovo povikuvawe,
pa duri ni vo slu~aite koga toa bi mo`elo da bide vo javen interes. Na
toj na~in dosledno e sprovedena oddelenosta na privatnata tu`ba od
javnoto obvinenie.
2. Krivi~nite dela mo`at da bidat storeni kako na {teta na
fizi~ki, taka i na {teta na pravni lica. Toga{ koga o{teteniot e fizi~ko
lice, ovlasten tu`itel za poveduvawe na goneweto sekoga{ e
o{teteniot so privatna tu`ba. Toga{ pak, koga o{teteniot e pravno
lice, toa ne mo`e da bide privaten tu`itel, osven ako toa so zakon ne
e izre~no opredeleno. Vo takvi slu~ai krivi~nite dela se gonat po
predlog, 141 a ne po privatna tu`ba i kako ovlasten tu`itel se javuva javniot
obvinitel. 142 Privatnata tu`ba se podnesuva do nadle`niot sud,
a predlogot za gonewe do nadle`niot obvinitel (~l. 49 st. 1 ZKP).
3. Pravniot osnov na privatnata tu`ba e vo maloto zna~ewe na
krivi~noto delo (krivi~ni dela od oblasta na tn. bagatelen kriminalitet),
143 vo uslovenosta na krivi~noto delo so subjektivnoto ~uvstvo
na povredeniot ili o{teteniot (~estopati zaradi srodni~ki ili drug
blizok odnos so storitelot), a najpove}e vo faktot deka goneweto za
141
Krivi~ite dela koi spored KZ se gonat po predlog se predvideni
so: ~l. 172; 173; 174; 239 st. 1, 3 i 4; 186 st. 1, 2 i 3; 187 st. 1 i 3; 240; 244 st. 1 i 2;
250 st. 1 i 2; 251 st. 1; 253 st. 1; 274-a; 286 st. 1 i 292 st. 2 i 3.
142
Inkriminaciite za ~ie gonewe e potreben predlog od o{tetenoto
lice se dela koi se gonat po slu`bena dol`nost. Kako sporeden procesen subjekt
o{tetenoto lice nastapuva kaj krivi~nite dela {to se gonat po slu`bena
dol`nost, kade {to ovlasten tu`itel i stranka e dr`avniot organ, javniot
obvinitel. Kaj ovie inkriminacii imame situacija eden subjekt, vo slu~ajot
javniot obvinitel, da bide stranka vo procesot i da go vr{i krivi~noto gonewe
na o{teteniot kako sporeden subjekt vr{ej}i ja ulogata na pomaga~ na
javniot obvinitel vo goneweto. Stojanov, I. op. cit. str. 54.
143
Iako krivi~nite dela za koi se goni po privatna tu`ba ~esto se narekuvaat
"bagatelen kriminalitet," op{testveno neprifatlivo bi bilo toj
kriminalitet da se tretira kako siten i nezna~itelen, vo smisla predmetite
od toj vid da se re{avaat so pomala ekspeditivnost vo postapkata i kvalitetot
na rabotata vo pogled na utvrduvaweto na fakti~kata sostojba, pravnata
ocena na predmetot, izrekuvaweto na adekvatna krivi~na sankcija i sl, za{to
treba da se ima predvid deka tie krivi~ni dela koi vo najgolem del se javuvaat
pred sudovite se od takva priroda {to so niv neposredno se povreduvaat osnovnite
prava na gra|anite, vo prv red ustavnoto pravo na ~est i telesen integritet.
O{tetenite gra|ani ~estopati mnogu te{ko go do`ivuvaat takvite
napadi na svojata li~nost i od sudot opravdano baraat adekvatna za{tita.
Prodanovi}, ^. O{te}enik u postupanju organa otkrivanja i gonenja za krivi~na dela
koja se gone po privatnoj tu`bi, Na{a zakonitost, Zagreb, 1985/5-6, str. 584.
167

nekoi krivi~ni dela vr{eno po slu`bena dol`nost í nanesuva pogolema
{teta na `rtvata na krivi~oto delo odo{to samoto krivi~no delo.
4. Me|u karakteristikite na privatnata tu`ba vo osnova mo`at
da se pomestat slednive:
1 0 Osnovna karakteristika na privatnata tu`ba e deka ne e isklu~ivo
li~no pravo, odnosno deka taa ne gasne so smrta na o{teteniot,
tuku preminuva na negovite srodnici (~l. 51 ZKP).
2 0 Privatnata tu`ba e sli~na na krivi~nata prijava od koja se
razlikuva spored toa {to se odnesuva na krivi~no delo za koe se goni
po slu`bena dol`nost i {to ne se sveduva na izvestuvawe na dr`avniot
organ za storenoto krivi~no delo, tuku postavuva barawe pred
sudot za poveduvawe na postapkata. Krivi~nata prijava i privatnata
tu`ba se dotolku bliski {to mo`e slobodno da se ka`e deka sekoja
krivi~na prijava pretstavuva potencijalno privatna tu`ba i obratno.
Spored ~l. 49 st. 3 ZKP, koga o{teteniot podnel privatna tu`ba, a vo
tekot na postapkata se utvrdi deka stanuva zbor za krivi~o delo za koe
se goni po privatna tu`ba, prijavata podnesena vo rok za privatna tu-
`ba }e se smeta kako blagovremena privatna tu`ba. I obratno, podnesenata
privatna tu`ba }e se smeta kako krivi~na prijava (koja ne e
vrzana za rok) ako vo tekot na postapkata se utvrdi deka se raboti za
krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost. 144
3 0 Natamo{na karakteristika na privatnata tu`ba e nejzinata
dellivost. Imeno, vo slu~aj koga so krivi~noto delo se povredeni pove}e
lica, za poveduvawe na postapkata ne e potrebno site o{teteni
lica da pokrenat privatna tu`ba, tuku e dovolno toa da go stori samo
eden od niv. I obratno, ako ima pove}e storiteli, a samo edno o{teteno
lice, toa lice mo`e po svoe nao|awe da podigne privatna tu`ba,
protiv site, nekoi ili samo protiv eden od storitelite (~l. 52 ZKP).
4 0 So krivi~ni dela koi se gonat po privatna tu`ba mo`at da
bidat povredeni i interesite na deca i maloletnici koi nemaat delovna
sposobnost. Vo takvi slu~ai pravoto da pokrenat privatna tu`ba
go imaat nivnite zakonski zastapnici. Me|utoa licata koi imaat navr-
{eno {esnaeset godini se ovlasteni samite da ja pokrenat privatnata
tu`ba, ottamu {to soglasno ZKP, ovie lica imaat krivi~no procesno
polnoletstvo (~l. 50 ZKP).
5 0 Pravoto na podigawe privatna tu`ba e vremenski ograna~eno
so rok od tri meseci od denot koga ovlastenoto lice doznalo za krivi-
~noto delo i za storitelot na deloto (~l. 48 st. 1 ZKP). Za otpo~nuvawe
na te~eweto na rokot e potrebno da se doznaelo za dvata od navedenite
uslovi, so ogled na toa {to tie se kumulativno postaveni. Ovoj
rok e prekluziven (pretstavuva materijalno praven osnov), za{to po
negoviot istek storitelot ne mo`e da se kazni.
144
Vasiljevi}, T. op. cit. str. 147.
168

2. PROCESNA POLO@BA I PRAVA NA PRIVATNIOT TU@ITEL
1. Vo postapkata za krivi~ni dela koi se gonat po privatna tu-
`ba, o{teteniot slobodno raspolaga so svoeto pravo na privatna tu-
`ba, {to zna~i deka mo`e da se otka`e od svojata tu`ba do zavr{uvaweto
na glavniot pretres. Negovoto otka`uvawe od privatnata tu-
`ba mo`e da bide izre~no (koga e dadeno vo pismena forma ili na zapisnik
pred sudot), ili mol~e{kum (koga, iako bil uredno pokanet,
privatniot tu`itel ne se javil na glavniot pretres). Vo vtoriot slu-
~aj se pretpostavuva deka privatniot tu`itel ne saka pove}e da goni,
no ako od opravdani pri~ini ne mo`el da prisustvuva na glavniot pretres,
toj ima pravo na vra}awe vo porane{na sostojba.
2. Otka`uvaweto na privatniot tu`itel ima procesnopravno i
materijalnopravno dejstvo. Procesnopravnoto dejstvo se sostoi vo toa
{to ako otka`uvaweto e storeno pred glavniot pretres, postapkata se
zapira so re{enie, a ako e storeno na samiot pretres, se donesuva
presuda so koja obvinenieto se odbiva (~l. 341 t. 3 ZKP). Materijalnopravnoto
dejstvo na otka`uvaweto se sostoi vo toa {to privatniot
tu`itel definitivno go gubi pravoto na privatna tu`ba i ne mo`e povtorno
da ja podnese (~l. 53 ZKP).
3. Privatniot tu`itel vo krivi~nata postapka gi ima site prava
na ovlasten tu`itel. Toj ima pravo vo tekot na istragata da uka`e
na site fakti i dokazi {to se od va`nost za utvrduvawe na krivi~noto
delo, za pronao|awe na storitelot na krivi~noto delo i za utvrduvawe
na nivnite imotnopravni barawa, a na glavniot pretres da predlaga
dokazi, da im postavuva pra{awa na obvinetiot, na svedocite i na ve-
{tacite, da iznesuva zabele{ki i objasnenija vo pogled na nivnite
iskazi i da dava drugi izjavi i da stava drugi predlozi, da gi razgleduva
spisite i da gi razgleduva predmetite {to slu`at kako dokaz (v.
~l. 55 ZKP). Osven ovie zaedni~ki prava, postojat i posebni prava {to
mu pripa|aat samo na privatniot tu`itel, a ne i na o{teteniot: pravo
da bara sproveduvawe na istraga, podnesuvawe na obvinenie, odnosno
obvinitelen predlog, na raspolagawe so tu`bata i posebno so
tu`benoto barawe do zavr{uvaweto na glavniot pretres, pravo na
upotreba na redovnite pravni lekovi protiv re{enijata i presudite
doneseni vo postapkata, pravo na vonredni pravni lekovi itn.
V. OBVINET I BRANITEL VO KRIVI^NATA POSTAPKA
1. OBVINET
1.1. Poim na obvinet
Obvinet e lice so svojstvo na procesen subjekt i procesna stranka,
protiv koe se poveduva i vodi krivi~noto gonewe za odedeno kri-
169

vi~no delo. Pritoa, vo zavisnost od fazata vo koja se nao|a krivi~nata
postapka, liceto protiv koe se vodi istraga ili protiv koe e podignat
obvinitelen akt, obvinitelen predlog ili privatna tu`ba se narekuva
osomni~en, obvinet ili osuden. Osomni~en e lice protiv koe se vodi
predistra`na postapka. Obvinetiot e lice protiv koe se vodi istraga
ili protiv koe e podignat obvinitelen akt, obvinitelen predlog ili
privatna tu`ba. Osudeniot e lice za koe so pravosilna presuda e utvrdeno
deka e krivi~no odgovorno za opredeleno krivi~no delo (~l. 139
al. 1-3 ZKP). Za sekoj od ovie nazivi, so ogled na fazata vo koja se
nao|a krivi~nata postapka, se vrzuvaat odredeni prava koi gi ima liceto
vo postapkata. Me|utoa, bez ogled na ovie nazivi, vo ovoj trud sekade
}e go upotrebuvame samo poimot obvinet, od ednostavna pri~ina
{to istiot naj~esto se sre}ava vo praktikata.
Obvineto lice (obvinet) pretstavuva op{t naziv za lice protiv
koe mo`e da se vodi krivi~na postapka. Protiv odredeno lice
mo`e da se vodi krivi~na postapka dokolku se ispolneti odredeni uslovi.
Taka, dokolku obvineto e fizi~ko, a ne i pravno lice, toa lice ne
smee da bide izzemeno od jurisdikcijata na na{ite sudski organi (na
primer lice so diplomatski imunitet). Najposle toa lice mora da
bidi procesno sposobno. Procesno nesposobni se onie lica koi ne navr{ile
14 godini kako i lica koi po izvr{uvaweto na krivi~noto
delo zabolele od du{evna bolest. 145 Protiv ovie lica krivi~nata postapka
ne smee da zapo~ne, a ako za takva procesna pre~ka se doznae podocna,
krivi~nata postapka mora da zapre. Zna~ajno e i toa deka postapkata
se zapira ako fizi~koto lice umre vo tekot na istata.
170
1.2. Procesna polo`ba i prava na obvinetiot
1. Obvinetiot ima svojstvo na krivi~noprocesen subjekt i krivi~noprocesna
stranka od momentot na nejzinoto zapo~nuvawe i soglasno
toa brojni prava. Pokraj ve}e navedenite, me|u pova`nite prava na
obvinetiot vo postapkata treba da se istaknat:
1 0 Liceto obvineto za krivi~no delo ima pravo na pravi~no i
javno sudewe, vo razumen rok, pred nadle`en, nezavisen i nepristrasen
sud, ustanoven so zakon (~l. 4. st. 1 ZKP). Za pova`nite procesni
dejstvija na sudot i javniot obvinitel vo ZKP se propi{ani instruktivni
rokovi so merki koi treba da go obezbedat nivnoto odr`uvawe.
Taka istra`niot sudija treba da ja zavr{i istragata vo rok od 90 dena
(~l. 168 st. 1 ZKP), pretsedatelot na sovetot e dol`en da go zaka`e
glavniot pretres najdocna 30 dena od priemot na obvinenieto vo sudot
145
Protiv storitelite koi krivi~noto delo go izvr{ile vo nepresmetliva
sostojba se vodi posebna krivi~na postapka za primena na odredeni
merki na bezbednost.

(~l. 271 st. 2 ZKP), presudata po pravilo se objavuva vedna{, a isklu~itelno
nejzinoto objavuvawe mo`e da se odlo`i najdolgo za tri
dena (~l. 344 st. 1 ZKP), objavenata presuda mora pismeno da se izraboti
vo rok od 15 dena po objavuvaweto, a vo slo`eni predmeti po
isklu~ok vo rok od 60 dena koi rokovi ne mo`e da bidat pre~ekoreni
(~l. 347 st. 1 ZKP). Vo slu~aj na propu{atawe na navedenite rokovi,
istra`niot sudija, odnosno pretsedatelot na sudskiot sovet e dol`en
da go izvesti pretsedatelot na sudot za pri~inite na zadocnuvaweto, a
toj od svoja strana da prezeme merki za otstranuvawe na pre~kite.
2 0 Obvinetiot ima pravo da se tretira deka ne e storitel na
krivi~noto delo, tuku samo kako lice protiv koe postoi somenenie
deka storilo krivi~no delo, se dodeka toa ne bide utvrdeno so pravosilna
presuda. Toa proizleguva od na~elot na prezumcija na nevinost na
obvinetiot koe e pomesteno vo ~l. 13 st. 1 od Ustavot i ~l. 5 ZKP. Natamo{na
konsekvencija na ova na~elo e deka ovlasteniot tu`itel e dol`en
da ja doka`uva vinata na obvinetiot, ne obratno obvinetiot da ja
doka`uva svojata nevinost - na~elo deka: tovarot na doka`uvaweto
le`i na tu`itelot.
Vo tesna vrska so prezumcijata na nevinost stoi i zabranata i
kaznivosta na iznuduvawe na priznanie i drugi izjavi od obvinetiot
(~l. 10 ZKP). So posredstvo na ovaa zabrana e isklu~ena primenata na
kakva i da e sila, zakana (~l. 210 st. 7 ZKP), kako i primena na medicinski
intervencii ili sredstva so koi bi se vlijaele vrz voljata na
obvinetiot pri davaweto na iskazi (~l. 251 st. 2 ZKP).
3 0 Na~elo na kontadiktornost i na~elo na poznavawe na
predmetot na obvinenieto, koe od svoja strana podrazbira deka obvinetiot
mora da se zapoznae so site fakti koi mu se staveni na tovar, za
da mo`e da se brani. 146
4 0 Obvinetiot ima pravo na mol~ewe: na~elo na sloboda na izborot
na na~inot na odbranata (obvinetiot mo`e da se brani aktivno
ili so mol~ewe). 147 Vo ovaa smisla na obvinetiot u{te na prviot raspit
mora da mu se soop{ti deka ne e dol`en da ja iznesuva svojata odbrana,
nitu da odgovara na postavenite pra{awa (~l. 210 st 2 ZKP). Dokolku
obvinetiot go kristi pravoto na mol~ewe, taa okolnost ne smee
da mu se zeme kako ote`nuva~ka okolnost pri odmeruvaweto na kaznata,
nitu od toa za nego da prozlezat kakvi i da e negativni posledici.
So drugi zborovi mol~eweto na obvinetiot ne e nikakov dokaz vo postapkata,
nitu vrz osnova na toa mo`at da se izvedat zaklu~oci na {teta
na obvinetiot. Obvinetiot koj odbil da odgovara mo`e vo postapkata
dopolnitelno da dade iskaz, a porano dadeniot iskaz ili priznanie
vo sekoe vreme mo`e da go menuva, odnosno da go otpovika. Ova, kako i
146
Vidi: ~l. 9 st. 2 i ~l. 14 st. 3 t. a) MPGPP, ~l 5 st. 2 i ~l. 6 st. 3
EKZP^, i ~l. 3 i 218 st. 2 ZKP.
147
Vidi: ~l 14 st. 3 t. g) MPGPP.
171

prethodnoto pravo na obvinetiot, nao|a osnova vo latinskata maksima
nemo contra se edere tenetur - nikoj ne e dol`en da dava (dokazi) protiv
sebe, {to zna~i deka obvinetiot ne mo`e da se prisili na izjasnuvawe
ili na priznanie.
5 0 Na~elo na garantirawe na zadol`itelna odbrana vo odelni
so zakon regulirani slu~ai, kako i oprdeleni prava na obvinetiot:
a) pravo da se anga`ira branitel vo tekot na celata krivi~na
postapka, 148
b) pravo na obvinetiot da bide pou~en za toa deka mo`e da anga-
`ira branitel, 149
v) pravo da ima dovolno vreme za podgotvuvawe na odbranata i
za kontakt so branitelot, 150
g) pravo na zadol`itelen branitel vo opredeleni slu~ai, 151
d) pravo na predlagawe dokazi i prisustvo na procesnite dejstvija,
152 kako i nekoi drugi prava. 153
Na obvinetiot vsu{nost mu e dadeno pravo na materijalna i formalna
odbrana vo tekot na celata postapka. Taka, u{te pri prviot raspit
obvinetiot mora da bide izvesten za deloto za koe se tovari i za
osnovite na obvinenieto, odnosno mora da mu se ovozmo`i da se izjasni
za site fakti i dokazi koi go tovarat i da gi iznese svoite fakti i dokazi
koi mu odat vo korist (~l. 14 st. 2 ZKP).
6 0 Obvinetiot ima {iroki procesni mo`nosti za aktivna uloga
vo postapkata, osobeno za predlagawe dokazi koi sudot gi izveduva na
glavniot pretres. Toj ima i pravo na `alba protiv site odluki koi se
donesuvaat vo tekot na krivi~nata postapka.
7 0 Zna~ajni prava na obvinetiot vo krivi~nata postapka se i
onie koi vo negova korist proizleguvaat od na~elata zabrana na reformatio
in peius (prepraavwe na polo{o) i beneficium cohaesionis (dol`nost
na povisokiot sud, vo slu~aj koga se donesuva odluka so koja se
preprava prvostepenata odluka vo korist na eden od pove}eto obvineti,
istata da se prepravi i vo korist na obvinetite koi ne podnele
`alba).
9 0 Brojnite prava na obvinetiot se dopolneti i so postoeweto
na pravniot lek vonredno ubla`uvawe na kaznata koj mo`e da se izjavi
isklu~ivo vo negova korist, pravoto na nadomest na {teta vo slu~aj na
nezakonito li{uvawe od sloboda ili neopravdana osuda (~l. 13 st. 2 od
148
Vidi: ~l. 14 st. 3 t. 3 MPGPP, ~l. 14 st. 2 t. d) EKZP^ i ~l. 63 ZKP.
149
Vidi. ~l. 14. st. 3 t. d) MPGPP.
150
Vidi. ~l. 14. st. 3 t b) MPGPP.
151
Vidi: ~l. 14 st. 3 t. d) MPGPP.
152
Vidi: ~l. 14 st. 3 t. 1 MPGPP, ~l. 6 st. 2 t. d) EKZP^ i ~l.12 i 14 st.
2 ZKP.
153
Vidi: Zlatari}, B. Ljudska prava i Jugoslovensko krivi~no pravo, Arhiv za
pravna i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 521-523.
172

Ustavot i ~l. 11 ZKP). Navedenita prava na obvinetiot vo
procresnata teorija se nare~eni favor defensionis (naklonetost kon odbranata)
i vo golem obem se izraz na demokratskite procesi vo edno
op{testvo i va`eweto na na~eloto vladeewe na pravoto. 154
2. Nasproti pravata na obvinetiot postojat izvesni ogani~uvawa
na negovata polo`ba vo postapkata koi proizleguvaat od op{testveniot
interes za nejzinoto uspe{no vodewe i okon~uvawe. Taka, na
primer, mo`en e pretres na obvinetiot, na negoviot dom i drugi prostorii
ako postoi osnovano somnenie deka }e se pronajdat tragi i predmeti
koi mo`at da poslu`at kako dokaz (~l. 198 ZKP). Nad obvinetiot
mo`e da se se izvr{i telesen i psihi~ki pregled, da mu se zeme
krv za analiza i prezemat drugi lekarski intervencii i bez negova soglasnost,
spored pravilata na medicinskata nauka koga treba da se utvrdat
fakti va`ni za krivi~nata postapka (~l. 251 ZKP). Sprema obvinetiot
mo`at da se prezemat i prisilni merki kako {to se doveduvawe
vo pritvor (~l. 183 ZKP) i sl.
Site ovie merki pretstavuvaat ograni~uvawe na pravata i slobodata
na obvinetiot kako nu`en atak vrz li~nosta, zaradi utvrduvawe
na vistinata vo postapkata.
1.3. Ispituvawe na li~nosta na obvinetiot vo krivi~nata postapka
1. Posebno mesto i vnimanie vo krivi~nata postapka dobiva
ispituvaweto na li~nosta na obvinetiot, so ogled na toa {to toj ne e
samo krivi~noprocesna stranka, tuku i mo`en izvr{itel ne krivi~noto
delo na koj sudot pri presuduvaweto na krivi~nopravniot predmet
treba da mu izre~e i soodvetna krivi~na sankcija.
Vo ZKP sosema odredeno se govori za dol`nosta na sudot vo tekot
na krivi~nata postapka da gi utvrdi karakteristikite na li~nosta
na obvinetiot. Taka sudot e dol`en u{te pri prvoto ispituvawe na
obvinetiot da go utvrdi negoviot identitet i da gi razgleda pra{awata
za negovoto du{evno zdravje (~l. 210 st. 1 ZKP), a ve}e vo fazata na
istragata zakonot go obvrzuva istra`niot sudija pred nejzinoto zavr-
{uvawe da gi pribere site potrebni podatoci za identitetot i biopsihosocijalnata
struktura na li~nosta (~l. 165 st. 1 ZKP). Ovaa obvrska
na sudot ostanuva i vo podocne`nite fazi na postapkata.
154
Favor defensionis (lat. - prednost na odbranata) izvorno e izraz od
op{tata germanska inkviziciona postapka so koj se izrazuvala mislata deka
za utvrduvawe na faktite vo korist na obvinetiot se potrebni pomalku dokazi,
odo{to za utvrduvaweto na faktite na negova {teta. Denes so toj izraz se
ozna~uva zbir na propisi i pravila na krivi~noto procesno pravo koi na
obvinetiot mu davaat odredena prednost pred tu`itelot pri vr{eweto na
odredeno procesno dejstvie (na primer, na glavniot pretres, obvinetiot go
ima posledniot zbor). Zlatari} - Dama{ka, op. cit. str. 80.
173

2. Ispituvaweto na obvinetiot kako dokazno sredstvo i kako
mo`nost za ostvaruvawe na odbranata ima razli~en doseg vo razli~ni
fazi na krivi~nata postapka. Mo`e, na primer, da stane zbor za prvoto
ispituvawe na lice li{eno od sloboda (~l. 186 ZKP), za ispituvawe
na obvinetiot vo fazata na poveduvawe na krivi~nata postapka (~l.
152 st. 2), vo tekot na istragata (~l. 210 ZKP) i pred vtorostepeniot
sud (~l. 369 ZKP). Razliki spored neposrednite zada~i se javuvaat me|u
prvoto i podocne`nite ispituvawe. Za seto ova sudot mora da vodi
smetka. Prvoto ispituvawe e najblisku do krivi~niot nastan i ako
ispituvanoto lice ne e vo isklu~itelno raspolo`enie, negoviot iskaz
}e se odlikuva so vistinitost i celosno prika`uvawe na samiot
nastan. Kaj sekoe podocne`no ispituvawe se sre}ava izvesno vremensko
rastojanie me|u nastanot i iskazot, pa ottamu i razliki celosnosta
i vistinitosta na iskazot. Sekoe ispituvawe ima i svoi neposredni
zada~i koi treba da se ostvarat, bez da se gubi od vid i mo`nosta od
dobivawe priznanie ili poreknuvawe. Neposrednite zada~i mo`at da
bidat, na primer, odreduvawe na pritvor, poveduvawe na krivi~nata
postapka, sproveduvawe istraga, podigawe obvinenie itn., so toa deka
krajnata zada~a vo sekoj slu~aj e presuduvawe na krivi~niot predmet.
Ovaa krajna cel istovremeno e i neposredna zada~a na ispituvawe na
obvinetiot na glavniot pretres. Za stepenosta na dosegot i zada~ite
kaj ispituvaweto, zakonot vo vrska so priznanieto istaknuva deka sudot
vo prethodnata krivi~na postapka, ako priznanieto e jasno i celosno,
a pokraj toa potkrepeno i so drugi dokazi, natamo{noto pribirawe
na dokazite }e go vr{i samo na predlog na tu`itelot (~l. 233
ZKP), dodeka vo slu~aj na priznanie na glavniot pretres sekoga{ }e se
izveduvaat i drugi dokazi (~l. 323 ZKP). 155
3. Zakonot uka`uva na brojni podatoci koi treba da se priberat
vo postapkata na utvrduvaweto na karakteristikite na li~nosta na
obvinetiot. Vo taa smisla najprvin se opredeluvaat okolnostite od
zna~ewe za utvrduvawe na identitetot na obvinetiot kako {to se
negovoto ime i prezime, prekarot (ako go ima), imeto i prezimeto na
roditelite, mominskoto semejno ime na majkata, kade e roden, kade
`ivee, den, mesec i godina na ra|aweto, kako i negovata nacionalnost
e dr`avjanstvo. Po ova sleduvaat podatocite koi se od zna~ewe za utvrduvawe
na biopsihosocijalnata struktura na li~nosta na obvinetiot
koi se odnesuvaat na toa: so {to se zanimava, kakvi mu se semejnite
priliki, vid na obrazovanie, dali slu`el vojska, koga i kade, dali se
vodi vo voena evidencija, dali e odlikuvan, kakva mu e imotnata sostojba,
dali, koga i zo{to e osuduvan, dali i koga ja izdr`al izre~enata
kazna, dali protiv nego se vodi postapka za nekoe drugo krivi~no delo,
a ako e maloleten koj mu e zakonski zastapnik (~l. 210 st. 1).
Zakonot isto taka opredeluva deka pred zavr{enata istraga
155
Dimitrijevi}, D. op. cit. str. 226.
174

istra`niot sudija }e gi pribavi podatocite za obvinetiot navedeni vo
~l. 206 st. 1 ZKP, ako nedostigaat ili tie treba da se proverat, kako i
podatocite za porane{nite osudi na obvinetiot, a ako obvinetiot sî
u{te ja izdr`uva kaznata ili druga sankcija koja e vrzana za li{uvawe
od sloboda - podatocite za negovoto odnesuvawe za vreme na izdr`uvaweto
na kaznata ili druga sankcija. Po potreba, istra`niot sudija }e
pribavi podatoci za porane{niot `ivot na obvinetiot i za prilikite
vo koi `ivee, kako i za drugi okolnosti {to se odnesuvaat na negovata
li~nost. Istra`niot sudija mo`e da opredeli medicinski pregledi
ili psiholo{ki ispituvawa na obvinetiot koga toa e potrebno da se
dopolnat podatocite za li~nosta na obvinetiot (~l. 165 st. 1 ZKP).
Nakratko, pribiraweto na navedenite podatoci e vo funkcija
na ostvaruvaweto na sudskata individualizacija koja pretstavuva
izbor na vidot i visinata na krivi~nata sankcija sprema konkretniot
storitel na krivi~noto delo od strana na sudot, vo zavisnost od mo`nostite
predvideni vo krivi~niot zakon so intencija najdobro da se
ostvarat celite na krivi~nite sankcii. 156
Pritoa, koga ve}e stanuva zbor za sudskata individualizacija i
ispituvaweto na li~nosta za taa namena, vo teorijata i praktikata se
pojavuvaat mnogu pra{awa, me|u koi osobeno vnimanie zaslu`uvaat: 1 0
koga da se zapo~ne so ispituvawe na obvinetite lica, 2 0 vo koja mera se
ostvaruva i vo koja mera e mo`no ispituvaweto na li~nosta na obvinetiot
za potrebite na krivi~nata postapka, 3 0 izbor na slu~aite za
ispituvawe na li~nosta i 4 0 granici na ispituvaweto na li~nosta.
1 0 Vo vrska so prvoto pra{awe vo literaturata postojat glavno