Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

dojde do osuda bez priznanie na obvinetiot. 25 Ottamu, inkvirentot po
sekoja cena nastojuval da izvle~e priznanie od inkvizitot, {to se
javuvalo kako dokaz na dokazite (pobatio probatissima) ili kralica na
dokazite (regina probationem). Za taa cel mu stoelo na raspolagawe
ma~eweto (tortura), kako legalno sredstvo za doznavawe na vistinata.
Dokolku inkvizitot vo istragata ne sakal dobrovolno da go priznae
deloto {to mu se stava na tovar, a vinata ne mu bila doka`ana barem
so dvajca svedoci kako o~evidci na nastanot, inkvirentot od sudot mo-
`el da pobara negovo podlo`uvawe na izma~uvawe. So drugi zborovi,
podlo`uvaweto na obvinetiot na izma~uvawe zaviselo od odluka na
sudskiot sovet.
Pismena, tajna i vo izveduvaweto na site dokazi podvedena na
zakostenti pravila, sudskata istraga e ma{ina koja mo`e da proizvede
vistina vo otsustvo na obvinetiot. A so samoto toa, iako vo striktnata
primena na pravoto nema potreba od toa, taa postapka nu`no se
stremi kon priznanie. I toa od dve pri~ini: najprvin ottamu {to priznanieto
pretstavuva tolku silen dokaz {to re~isi i nema potreba za
dodavawe na nekoi drugi dokazi, nitu za navleguvawe vo te{kata i neizvesna
kombinatorika na indiciite, priznanieto samo ako e dadeno
vo propi{anata forma re~isi go osloboduva tu`itelot od gri`ata da
gi pribere i drugite dokazi (vo sekoj slu~aj onie najte{kite). Natamu,
edinestveniot na~in na koj taa postapka mo`e da go izgubi seto ona
{to vo nea ima ednozna~en avtoritet i da stane vistinska pobeda nad
obvinetiot e zlostornikot na svoja smetka da go priznae svojot zlostor,
i zgora na toa samiot da go potpi{e ona {to istragata ve{to i
tainstveno go sostavila. Ne e sî vo toa, vele{e Ejro (Aureault), koj ni
najmalku ne gi saka{e tie postapki, lo{ite da bidat pravi~no kazneti.
Potrebno e, ako e mo`no, tia sami sebesi da se sudat i sebesi da se
osudat. Vo ramkite na pismenoto rekonstruirawe na zlostorot, zlostornikot
koj priznava ja igra ulogata na `iva vistina. Priznanieto,
akt na zlostorni~ko, odgovorno i zborlesto lice, e del so koj se nadopolnuva
pismenata i tajna istraga. Ottamu i proizleguva va`nosta
{to celata ovaa popstapka od inkvizicionen vid mu ja pridava na priznanieto.
26
Od navedenoto se gleda deka vo racete na inkvirentot se nao|ale
funkciite na goneweto (postapkata se poveduva po negova inicijativa)
i vodeweto na istragata. So ogled pak na toa {to na inkvizitot
mu bile ograni~eni ovlastuvawata na odbrana, od inkvirentot vo ovaa
postapka se o~ekuvalo deka vo tekot na istragata }e gi zastapuva i int-
25 Vo rimskata postapka va`elo praviloto deka na dobienoto priznanie
od obvinetiot treba da mu se pokloni celosna verba i deka zadol`itelno
vodi kon osuditelna presuda - conffesus pro judicatur habetur.
26
Foucault, M. Nadzor i kazna, ra|anje zatvora, Informator, Zagreb, 1994,
st. 37.
36