Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

ekstradicija se sodr`ani vo ~l. 29 st. 3 Ustav i ~l. 509 - 525 ZKP. Ovoj
vid na ekstradicija se primenuva supsidijarno, {to zna~i, toga{ koga
me|u dr`avata molitel i zamolenata dr`ava ne postoi dogovor za
ekstradicija. 354 Imeno, vo sekoj konkreten slu~aj mora da se proveri
dali opredeleno pra{awe e re{eno vo ZKP i (dokolku so konkretnata
dr`avata postoi) vo va`e~kiot me|unaroden dogovor. Ako re{enijata
se razli~ni, toga{ }e se primeni dogovorot, {to zna~i deka toj zakon
}e se primeni samo vo slu~aj koga ne postoi me|unaroden dogovor ili
koga nekoe pra{awe vo postoe~kiot dogovor ne e regulirano. Nakratko,
ekstradicijata kako akt na me|unarodna krivi~nopravna pomo{,
vo prv red se vr{i vrz osnova na dogovor, a duri vo nedostig na takov
dogovor, vrz osnova na zakon.
Ekstradicijata natamu mo`e da se razlikuva na aktivna i pasivna.
Aktivna e onaa ekstradicija koga doma{na dr`ava go bara predavaweto
(koga se bara od nadle`en organ na stranska dr`ava da ni se
ekstradira opredeleno lice), a pasivna koga doma{nata dr`ava go odobruva
predavaweto (koga se ekstradira opredeleno lice na barawe na
stranska dr`ava).
Ekstradicijata, isto taka, mo`e da bide privremena ili kone-
~na (definitivna). Ekstradicijata e privremena ako se dozvoluva
sprema stranec vo stranstvo za da se sprovede postapka ili vo stranstvo
za da izdr`i kazna, a potem istiot da bide vraten vo dr`avata koja
go ekstradirala, poradi toa tamu da se prodol`i postapkata koja bila
vo tek za nekoe drugo krivi~no delo ili da se pristapi kon izvr{uvawe
na kaznata koja vo taa zemja treba da ja izdr`i.
2. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA EKSTRADICIJATA
1. Vo na{eto pravo e prifaten me{ovitiot sistem na tn. "sudsko
veto" na odlu~uvawe za ekstradicija. Spored ovoj sistem za
osnovanosta na baraweto za ekstradicija i primena na merkite na procesna
prisila odlu~uvaat sudovite, a kone~noto odobrenie za ekstradicijata
go dava ministerot za pravda. Ako sudot na{ol deka baraweto
na stranskata dr`ava ne e osnovano, ministerot za pravda e vrzan za
takvata odluka i ne mo`e da ja odobri ekstradicijata. Vo sprotivno,
ako sudot ja utvrdil osnovanosta na takvoto barawe, na ministerot za
pravda mu e prepu{teno spored diskreciona ocenka da ja odobri ili da
ja odbie ekstradicijata.
Samoto odlu~uvawe po baraweto za ekstradicija, po pravilo, se
vr{i spored propisite na vnatre{noto pravo. Me|unarodnoto pravo
delumno gi regulira samo pra{awata {to se odnesuvaat na: na~inot na
komunicirawe me|u dr`avite, privremenoto li{uvawe od sloboda na
354
Prednost na me|unarodni dogovori pred zakon (~l. 98 od Ustavot) i
neposredna primena na me|unarodni dogovori (~l. 118 od Ustavot).
502