Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

pravilata na naukata i ve{tinata za koja e stru~en (~l. 237 st. 3
ZKP). 237 Ve{takot posebno se predupreduva deka davaweto la`en iskaz
pretstavuva krivi~no delo (~l. 237 st. 1 ZKP) i za taa cel mo`e da se
bara da polo`i zakletva (237 st. 2 ZKP).
Na ve{takot mo`at da mu se davaat pojasnuvawa, a mo`e da mu se
dozvoli i da gi razgleduva spisite. Ve{takot mo`e da predlo`i da se
izvedat dokazi ili da se pribavat predmeti i podatoci {to se od va`nost
za davawe naod i mislewe. Ako prisustvuva na uvid, rekonstrukcija
ili na drugo istra`no dejstvie, ve{takot mo`e da predlo`i da se
razjasnat oddelni okolnosti ili da mu se postavat oddelni pra{awa na
liceto koe se soslu{uva (~l. 237 st. 4 ZKP).
3. Naodot i misleweto na ve{takot vedna{ se vnesuva vo zapisnik.
Na ve{takot mo`e da mu se odobri da podnese pismen naod odnosno
mislewe dopolnitelno vo rok {to }e mu go opredeli organot pred
koj se vodi postapkata (~l. 239 ZKP). Vo zapisnikot za ve{ta~eweto
ili vo pismeniot naod i misleweto zadol`itelno se nazna~uva koj go
izvr{il ve{ta~eweto, kako i zanimaweto, stru~nata podgotovka i specijalnosta
na ve{takot (~l. 241 st. 1 ZKP).
4. Po zavr{enoto ve{ta~ewe, na koe ne prisustvuvale strankite
}e se izvestat deka ve{ta~eweto e izvr{eno i deka zapisnikot za
ve{ta~eweto, odnosno pismeniot naod i misleweto mo`at da gi razgledaat
(~l. 241 st. 2 ZKP).
4. VIDOVI NA VE[TA^EWE
Vo nastojuvawe da regulira nekoi posebni vidovi ve{ta~ewa,
na{iot zakon se opredelil za onie {to se naj~esti vo praktikata.
1. Obdukcija na trup. Obdukcijata pretstavuva metod na pregled
na mrtvo ~ove~ko telo zaradi utvrduvawe na patolo{kite promeni na
teloto i pri~inite i na~inot na nastanata smrt. Postojat dva vida na
obdukcija: klini~ka i sudskomedicinska. Klini~kata obdukcija se
vr{i vo slu~ai koga nastapila prirodna smrt, i slu`i za ispituvawe
na vidot na zaboluvaweto, patolo{kite promeni i neposrednata pri-
~ina na smrtta. Sudskomedicinskata obdukcija se vr{i koga postoi
somnenie deka smrta bila nasilno predizvikana. Nejzina cel mo`e da
bide utvrduvawe na identitetot na nepoznat trup, utvrduvawe na nepo-
237
Ve{takot go razgleduva predmetot na ve{ta~eweto i gi utvrduva
faktite spored pravilata na svojata struka. Vo toj pogled podle`i na odgovornost
za pravilnosta na svojot naod i mislewe, i ottamu mora da ima celosna
sloboda po pra{aweto koi metodi i sredstva na istra`uvawe }e gi upotrebuva.
Ottamu, sovremenite prava, me|u koi e i na{eto, ni{to ne zboruvaat
za metodite na istra`uvawe koi gi upotrebuva ve{takot vo konkretniot
slu~aj. Krapac, D. O vje{ta~enju u krivi~nom postupku s osobitim na vje{ta~enje telesnih
ozleda, Zbornik Pravnog Fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1984/3-4, str. 360.
269