21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

4. VONREDNO PREISPITUVAWE NA PRAVOSILNATA PRESUDA<br />

4.1 Poim na barawe za preispituvawe na <strong>pravo</strong>silnata presuda<br />

1. Braweto za vonredno preispituvawe na <strong>pravo</strong>silnata presuda<br />

e vovedeno pokraj baraweto za za{tita na zakonitosta ottamu {to se<br />

smeta{e deka e neophoden u{te eden praven lek so koj i na obvinetiot<br />

treba mu se ovozmo`i bez posredstvo na javniot obvinitel da se obra-<br />

}aat do Vrhovniot sud toga{ koga smeta deka na negova {teta e povreden<br />

zakonot, odnosno koga so <strong>pravo</strong>silnata presuda mu e povredeno nekoe<br />

<strong>pravo</strong> ili interes zasnovan vrz zakon. 327 Ovoj praven lek po svojata<br />

priroda, vsu{nost, pretstavuva eden vid barawe na za{tita na zakonitosta<br />

vo korist na osudeniot, so taa razlika {to vo odnos na baraweto<br />

za za{tita na zakonitosta e ograni~en spored obemot, vremeto i negoviot<br />

doseg. Vpro~em, so baraweto za vonredno prispituvawe na <strong>pravo</strong>silnata<br />

presuda na odredleno lice, pod opredeleni uslovi mu e priznaeno<br />

<strong>pravo</strong> da ja pobiva <strong>pravo</strong>silnata presuda poradi odredeni povredi<br />

na zakonot, sli~no kako i kaj baraweto za za{tita na zakonitosta, no<br />

so nekoi ograni~uvawa vo pogled na ovlastuvawata i obimot, so ogled<br />

na toa {to ova <strong>pravo</strong> ne go koristi javniot obvinitel vo javen interes,<br />

tuku obvinetiot vo prv red, vo sopstven interes. 328<br />

2. Navedenoto stojali{te, me|utoa, ne e edinstveno vo krivi~noprocesnata<br />

literatura. Nasproti prethodnoto opredeluvawe na baraweto<br />

za vonredno preispituvawe na <strong>pravo</strong>silnata presuda kako pandan<br />

(kako ne{to {to mo`e da se stavi pokraj drugo ne{to) na baraweto<br />

na za{tita na zakonitosta, vo teorijata postojat mnogu pouverlivi<br />

argumenti, spored koi baraweto za vonredno preispituvawe na <strong>pravo</strong>silnata<br />

na presudata pretstavuva vonreden praven lek samo formalno<br />

ottamu {to e pomesten vo glavata XXIV ZKP, dodeka od aspekt na svojata<br />

materijalna sodr`ina se raboti za klasi~na revizija poznata vo<br />

pogolemiot broj postapki vo Evropa, {to zna~i redoven praven lek so<br />

site negovi su{testveni obele`ja. A tie obele`ja {to na baraweto za<br />

preispituvawe na <strong>pravo</strong>silnata presuda mu davaat karakter na redoven<br />

praven lek spored Grubi{a 329 mo`at da se sumiraat vo slednoto: 1 0 pretstavuva<br />

strane~ki praven lek za ispituvawe na povredite na zakonot<br />

(inaku takvoto sredstvo vo krivi~nata postapka mu e dovereno na odreden<br />

dr`aven organ), 2 0 so nego se pobiva presudata rebus sic stantibus 330<br />

327<br />

Ovoj vonreden praven lek za prvpat e voveden so ZKP SFRJ od 1976.<br />

328<br />

Vasiljevi}, T. Zahtev za vanredno preispitivawe <strong>pravo</strong>sna`ne presude i krivi~ni<br />

postupak, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1978/3-4, str. 538.<br />

329<br />

Grubi{a, M. Stvar nije ipak tako jednostavna, Na{a zakonitost, Zagreb,<br />

1979/9 str. 95.<br />

330<br />

Rebus sic stantibus = dodeka taka stojat ne{tata, pod tie okolnosti.<br />

445

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!