Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

Vo pravnata literatura postojat razli~i mislewa za vrednosta
na indiciite. Taka, spored legalnata teorija na dokazite, neposrednite
dokazi imale pogolema dokazna vrednost od indiciite, dodeka spored
sovremenata teorija na slobodna ocena na dokazite, me|u niv nema
nikakva razlika vo pogled na nivnata dokazna vredost.
Sepak, utvrduvaweto fakti preku indiciii e komplicirana dejnost
koja ottamu bara i posebna pretpazlivost pri zaklu~uvaweto. Vo
taa smisla vo teorijata se prepora~uva: a) iznao|awe na pogolem broj
indicii (edna indicija nema vrednost ako e zemena samostojno i izolirano,
tuku samo vo vrska so drugi indicii), b) sekoja indicija posebno
treba da bide vistinita i v) iznao|awe na logi~na povrzanost me|u
pove}eto indicii. Ottamu proizleguva praviloto deka samo vrz edna
edinstvena indicija ne mo`e da se odlu~uva za postoewe na krivi~nata
odgovornost na obvinetiot. Postoi, me|utoa, eden isku~ok od ova pravilo.
Toa e slu~aj so ve}e spomatoto alibi kako opravduva~ki dokaz
(indicija). 194 Dokolku stanuva zbor za nesomneno utvrdeno alibi na
odredeno lice, so samoto toa se doka`uva i neosnovanosta na obvinenieto.
195
2 0 Dokazi vo po{iroka i dokazi vo potesna smisla. Ova podelba
{to se sre}ava kaj odredeni avtori, 196 vsu{nost vo ni{to ne se razlikuva
od prethodnata: dokazite vo po{iroka smisla se neposredni, a
vo potesna smisla posredni dokazi, odnosno indicii.
3 0 Celosni i necelosni dokazi. Osnovata za podelba celosni i
necelosni dokazi e merkata vo koja dokazot zboruva za vistinitosta
ili nevistinitosta na sporniot fakt. Celosen e onoj dokaz koj vo potpolnost
ja potvrduva vistinitosta ili nevistinitosta na sporniot
fakt, a nepotpolniot dokaz ili poludokaz toa go pravi samo delumno.
Ovaa, kako i prethodnata podelba na dokazite ima{e golemo
zna~ewe vo sistemot na zakonska vrednost na dokazite, me|utoa toa
194
Alibi (za vreme na izvr{uvaweto na deloto odredeno lice bilo na
drugo mesto, a ne na mestoto na izvr{uvawe na deloto) e indicija na nevinosta,
a prisutnosta na mestoto na izvr{uvaweto - indicija na vinosta. Alibi
mo`e da se javi vo dva vida: 1 0 vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo
osomni~eniot e viden na odredeno mesto so {to se isklu~uva deka vo isto
vreme mo`el da bide na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, i 2 0
osomni~eniot ne e viden na mestoto na izvr{uvawe na krivi~noto delo iako
postoela mo`nost da bide viden. Prviot vid pretstavuva kategori~en dokaz, a
vtoriot bara posebno ispituvawe na mo`nosta deka osomni~eniot bil skrien
na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Doka`aniot alibi e siguren
osnov deka osomni~eniot ne e neposreden izvr{itel na krivi~noto delo, no
so toa sî u{te ne e isklu~ena mo`nosta deka toj e sou~esnik vo deloto.
195
Za klasifikacijata i zna~eweto na oddelni indicii vidi podrobno
Ibid, str,. 125-135.
196
Bayer, V. Jugoslovensko krivi~no procesno pravo, kniga druga, str. 18-19.
224