Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

tuka vo prv red se raboti za politi~ko pra{awe za koi va`at opredeleni
pravni ramki koi se nao|aat vo brojni propisi na me|unarodnoto
pravo, 367 i propisite na vnatre{noto pravo koi se odnesuvaat na
azilot. 368 Pritoa, lice na koe mu e priznaen azil, ako storilo politi~ko
krivi~no delo, tomu zaradi toa nema da bide ekstradirano. Me-
|utoa, sosema e ispravo stojali{teto, deka toga{ koga se raboti za storitel
na obi~no krivi~no delo, ekstradicijata ne treba da e isklu-
~ena, za{to e mo`na situacija toa lice da go izdejstvuvalo azilot za
da ja izbegne krivi~nata odgovornost vo dr`avata vo koja go storil deloto.
4. Vid na krivi~noto delo. Bez razlika na osnovot vrz koj se zasnova
i vr{i ekstradicijata, nacionalnite zakonodavstva naj~esto
naveduvaat krivi~ni dela za koi ne e dozvolena ekstradicijata. Toa se
vo prv red politi~ki i voeni krivi~ni dela. 369 Vo nekoi dogovori
ekstradicijata e isklu~ena i za nekoi fiskalni i krivi~ni dela i
krivi~ni dela storeni preku pe~atot. 370
6. POSTAPKA ZA ISPITUVAWE NA OSNOVANOSTA NA
BARAWETO ZA EKSTRADICIJA
Po priemot na baraweto nadle`niot organ na zamolenata dr`ava
ja proveruva formalnata ispravnost: dali e propisno sostaveno i
prosledeno so potrebnite prilozi od ~l. 511 st. 3 ZKP. Vo slu~aj ako
se utvrdi opredelen nedostig na baraweto, za toa se predupreduva dr`avata
molitel i í se ostava rok za ispravki i dopolnuvawa. Potoa baraweto
se upatuva na organot koj odlu~uva za negovata osnovanost. Vo
367
Me|u brojnite propisi na me|unarodnoto pravo {to se odnesuvaat
na statusot na azilantite vleguvaat propisite za begalci i apatridi (apoliti),
kako, na primer, Konvencijata za me|unarodniot status na begalcite od
1933, Konvencijata za pravniot status na begalcite od 1951 godina so protokol
od 1967 godina, Konvencijata za pravna polo`ba na licata bez dr`avjanstvo
od 1954, Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava
od 1966. Vo ovaa smisla treba da se spomne i Op{tata deklaracija za pravata
na ~ovekot od 1948 godina koja vo ~l. 14 predviduva deka sekoj ima pravo da
bara zasolni{te od progon osven za krivi~ni dela na op{tiot kriminalitet
i delata koi im se sprotivni na na~elata na povelbata na ON.
368
Vidi: Zakon za dvi`ewe i prestoj na stranci.
369
Stranec ne mo`e da bide ekstradiran zaradi politi~ko krivi~no
delo. Dejstvijata na terorizam ne se smetaat da politi~ki krivi~ni dela (~l
29 st. 3 od Ustavot).
370
Za ovaa pretpostavtka podrobno: Sulejmanov, Z. Krivi~no pravo,
op{t del, str. 98-104.
513