Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

2. Ako podocne`nite iskazi na obvinetiot se razlikuvaat od
iskazite {to bile dadeni porano, a osobeno ako obvinetiot go otpovika
svoeto priznanie, }e se povika da gi iznese pri~inite zo{to dal razli~ni
iskazi, odnosno zo{to go otpovikuval priznanieto (~l. 211 st.
2 ZKP). Od ovaa odredba proizleguva deka vo pogled na porane{niot i
podocne`niot iskaz ne treba da postoi nikakva pretpostavka na vistinitost.
3. Najposle treba da se spomne i priznanieto dadeno poradi
ubla`uvawe na kaznata na koe obvinetiot se re{ava naj~esto pou~en
deka sudot vo sekoj slu~aj takvoto priznanie }e go ceni kako olesnuva-
~ka okolnost. Toa pak, vo sudskata praktika i navistina e slu~aj. Priznanieto
i kaeweto, koi naj~esto se pojavuvaat kako osnov za ubla`uvawe
na kaznata, mo`at samo isklu~itelno da imaat karakter na osobeno
olesnuva~ki okolnosti, me|utoa sudovite ~estopati nekriti~ki gi usvojuvaat
kako osnov za ubla`uvawe, bez poblisko opredeluvawe vo presudata.
238 Vo taa smisla se vo pravo avtorite koi istaknuvaat deka na
ocenata na iskazot na obvinetiot vlijaat mnogu okolnosti, a mo`e da
se ka`e i izvesni predrasudi. Ako se osvrnime na sudot koj e povikan
da ja opredeli dokaznata vrednost na iskazot, }e zabele`ime deka toj
naj~esto vo mnogu dr`i do priznanieto, kako da ima ne{to vol{ebno
vo toa {to obvinetiot go priznal deloto koe mu se stava na tovar. Se
dobiva vpe~atrok deka sudot ~esto smeta deka so dobienoto priznanie
e zavr{en i najglavniot del od rabotata vo dokaznata postapka. Stavot
na zakonot principielno e poinakov, pa ottamu pogre{nata praktika
treba da se suzbiva, za{to samo pravilnata primena na zakonot mo`e
da dovede do pravilna ocena na priznanieto i poreknuvaweto. 239
V. MATERIJALNI DOKAZI
1. POIM I VIDOVI NA MATERIJALNI DOKAZI
1. Pod materijalni dokazi se podrazbiraat predmeti sozdadeni
od prirodata i predmeti sozdadeni od ~ovekot so koi vo krivi~nata
postapka se pridonesuva kon rasvetluvawe na va`ni fakti i re{avawe
na krivi~niot predmet. Toa se dokazni sredstva koi sami po sebe pretstavuvaat
ili pak vrz sebe nosat tragi na krivi~noto delo ili na negoviot
storitel. Tie dokazi Krivi~niot zakonik gi pomestuva pod poimot
ispravi. Isprava vo smisla na KZ pretstavuva sekoj predmet {to
e podoben ili e odreden da slu`i kako dokaz na nekakov fakt {to ima
vrednost za pravnite odnosi (~l. 122 st. 11 KZ). Vaka opredeleniot
poim na isprava, odredeni avtori go upotrebuvaat i vo procesnopravna
238
Vidi: Sulejmanov, Z. Kriminalna politika, Grafohartija, Skopje,
2001, str. 175-176, 190 i 217.
239
Dimitrijevi}, D. op. cit. str. 227.
279