Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

6. Dokazni sredstva ili izvori na dokazot (medium probandi) se
predmeti i lica koi na sudot mu ovozmo`uvaat po pat na setivno zabele`uvawe
da dojdat do soznanie za faktot {to e predmet na doka`uvaweto.
Ovie sredstva se predvideni i poblisku opredeleni so zakon.
Vo na{eto procesno zakonodavstvo toa se: uvidot, svedo~eweto, ve{ta-
~eweto, priznanieto ili nepriznavaweto na obvinetiot i ispravite.
Indicijata i zakletvata ne pretstavuvaat dokazno sredstvo.
Dokaznite sredstva se sre}avaat vo tekot na celata krivi~na
postapka, me|utoa nivnata najgolema vrednost e na glavniot pretres
ottamu {to sudot svojata presuda ja zanova samo vrz dokazite koi se
izneseni na glavniot pretres.
7. Dosega navedenoto, spored eden ugleden avtor, mo`e da se sumira
na sledniov na~in. Faktot {to treba da se doka`e se ozna~uva
kako predmet na doka`uvaweto (thema probandi), faktot {to ve}e e
utvrden i od koj se izveduva zaklu~okot za postoeweto na faktite {to
treba da se doka`at se narekuva dokazen osnov (argumentum), a izvorite
od koi se dobiva dokazniot osnov se narekuvaat dokazni sredstva (instumentum).
Predmet na doka`uvawe se site fakti od zna~ewe za sudskata
odluka koi baraat doka`uvawe. Dokaznite sredstva se formi so ~ija
pomo{ se pojavuva dokazniot osnov. Ili na konkreten primer: ako vo
postapkata treba da se utvrdi dali obvinetiot izvr{il kra`bata za
koja se obvinuva, odzemaweto na tu| podvi`en predmet zaradi pribavuvawe
protivpravna imotna korist za sebe ili za drug prestavuva fakt,
iskazot na svedok deka go zateknal obvinetiot pri odzemaweto na
predmetot e dokazen osnov, a samiot svedok pretstavuva dokazno sredstvo.
190
II. VIDOVI NA DOKAZI
Vo krivi~noto procresno pravo postojat brojni obidi za izgrdba
na razni klasifikacii na dokazite so edinstvena cel da se vnese
odreden red vo ovaa oblast i ednovremeno da se istakne na vrednosta na
oddelni dokazi. Golem broj od tie obidi, me|utoa imaat mala ili re~isi
nemaat nikakva teoretska ili prakti~na vrednost. Trgnuvajki od
razli~ni kriteriumi vo teorijata glavno se poso~uvaat slednive vidovi
na dokazi:
1 0 Neposredni i posredni dokazi. Kriterium za ovaa podelba e
odnosot na dokazite sprema sporniot fakt vo krivi~niot predmet. Neposredni
(direktni) dokazi se onie koi se dobivaat sami po sebe od
dokaznite sredstva, t.e. neposredno zboruvaat za vistinitosta ili nevistinitosta
na spornite fakti (na primer, iskaz na svedok o~evidec
na krivi~nito nastan, priznanie na obvinetiot dadeno pred sudot na
glavniot pretres). Posrednite ili indirektni dokazi se onie koi
190
Vasiljevi}, T. op. cit. str. 294.
222