Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

2. Branitelot go izbira samiot obvinet (~l. 63 st. 2 ZKP), me|utoa
istiot mo`at da mu go obezbedat i negoviot zakonski zastapnik,
bra~niot odnosno vonbra~niot drugar, rodnina po krv vo prava linija,
posvoitel, posvoenik, brat, sestra i hranitel (~l. 63 st. 3 ZKP). Na
ovoj na~in pove}e obvineti mo`at da imaat zaedni~ki branitel, me-
|utoa samo ako toa ne e vo sprotivnost so interesite na nivnata odbrana.
Isto taka eden obvinet mo`e da ima pove}e braniteli, a odbranata
se smeta za obezbedena koga vo postapkata u~estvuva eden od branitelite
(~l. 64 ZKP).
Toga{ pak, koga na obvinetiot mu e postaven branitel (~l. 66 i
67 ZKP), namesto postaveniot branitel toj mo`e samiot da zeme drug
branitel. Vo toj slu~aj }e se razre{i nazna~eniot branitel. Od druga
strana, nazna~eniot branitel mo`e samo od opravdani pri~ini da bara
da bide razre{en. Pritoa, i vo dvata slu~ai za razre{uvawe na branitelot
pred glavniot pretres odlu~uva istra`niot sudija, odnosno na
glavniot pretres pretsedatelot na sovetot, a vo `albenata postapka
pretsedatelot na prvostepeniot sovet, odnosno sovetot nadle`en za
odlu~uvawe vo postapka po `alba. Protiv ova re{enie ne e dozvolena
posebna `alba (~l. 66 st. 1-3 ZKP).
Pretsedatelot na sudot mo`e, po barawe od obvinetiot ili so
negova soglasnost da go razre{i nazna~eniot branitel koj neuredno ja
vr{i dol`nosta. Namesto razre{eniot branitel pretsedatelot na sudot
}e nazna~i drug branitel. Za razre{uvaweto na branitelot }e se
izvesti Advokatskata komora (~l. 68 st. 4 ZKP).
3. Advokatot e sloboden, samostoen i nezavisen vo svojata rabota
i vo ramkite na zakonot i ovlastuvaweto samostojno odlu~uva za
na~inot na zastapuvawe na pravata i interesite na strankata (~l. 15
ZA). Davaweto pravna pomo{, me|utoa mo`e da se odbie ili otka`e od
strana na advokatot od pri~ini utvrdeni so zakon ili i so Kodeksot na
advokatskata etika. Vo odredeni slu~ai od pri~ini koi se inkopatibilni
so advokatskata funkcija, advokatot e dol`en pravnata pomo{
duri i da ja odbie. Toa e slu~aj koga po istata pravna rabota toj ili
drug advokat od ista advokatska kancelarija daval pravna pomo{ na
sprotivnata strana, ili po istata pravna rabota postapuval kako sudija,
javen obvinitel, javen pravobranitel, odnosno kako rabotnik vo
drug organ ili institucija (~l. 17 ZA).
4. Advokatite u`ivaat funkcionalen imunitet. Tie ne mo`at
da bidat povikani na odgovornost za iska`ano mislewe vo sudeweto
(~l. 17 st. 1 ZA). Advokatot ne mo`e da bide pritvoren za krivi~no
delo storeno vo davaweto pravna pomo{ bez prethodna soglasnost od
krivi~niot sovet na vi{iot sud od podra~jeto na osnovniot sud pred
kogo se vodi krivi~nata postapka i pribaveno mislewe od Advokatskata
komora na Republika Makedonija. Pretresuvawe vo advokatska kancelarija
mo`e da se vr{i samo vo odnos na pismenata izre~no sodr`ani
vo odlukata na sudot za pretresuvawe vo prisustvo na pretstavnik
183