Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

eresite na odbranata. Pokraj ovie dve funkcii, inkvirentot trebalo
da ja vr{i i funkcijata sobirawe na site potrebni dokazi za utvrduvawe
na faktite od koi zavisela krivi~nata odgovornost na inkvizitot.
Ottamu {to sr`ta na ovaa postapka ja so~inuva istragata, taa i se
narekuva istra`na ili (soglasno latinskiot poim: inquisitio - istraga)
ikviziciona postapka.
2 0 Sudewe. Site dejstvija vo istragata moral da bidat opi{ani
vo zapisnici {to pretstavuvale spisi (akti) na predmetot. Po zavr-
{uvaweto na istragata, vo koja inkvizitot imal pravo da ja iznese i
doka`e svojata nevinost, site spisi na predmetot inkvirentot gi dostavuval
do sudskiot sovet koj bil ovlasten da ja donese presudata. Toj
sud vo postapka, vo koja ni inkvirentot i inkvizitot, nitu svedocite i
ve{tacite nemale pravo da u~estvuvaat, donesuval presuda isklu~ivo
vrz osnova na dostavenite spisi. Za sudot ni{to ne postoelo ako ne
bilo notirano vo spisite spored poznatata izreka: "Quod non est in actis,
non est in mundo" (Toa {to ne postoi vo spisite, ne postoi ni vo realnosta).
Sudot mo`el da donese ne samo osuditelna i osloboditelna presuda,
tuku i presuda so koja inkvizitot se otpu{ta od sudewe (absolutio
ab instantia). Soglasno ovaa presuda, inkvizitot ne se proglasuva za
vinoven, nitu se osloboduva od obvinenieto, tuku sudot izrekuva deka
inkvizitot, iako postapkata protiv nego e zavr{ena bez osuditelna
presuda se pu{ta na sloboda zaradi nedostig na dokazi, sepak i natamu
ostanuva somnitelen deka go storil deloto. Na toj na~in, pravnata polo`ba
na otpu{teniot od sudewe bila izvonredno nesigurna, ottamu
{to protiv nego vo sekoe vreme mo`ela povtorno da se povede krivi~na
postapka. So drugi zborovi, inkvizitot ne mo`e da se brani so prigovorot
res judicata: deka negoviot predmet e ve}e pravosilno re{en.
2. Od navedenoto, kako osnovni karakteristiki na ikvizicionata
krivi~na postapka se izvlekuvaat deka vo nea ne postojat stranki
kako posebni procesni subjekti vo krivi~niot predmet, zatoa {to site
procesni funkcii se kumulirani vo racete na inkvirenot. Ottamu,
ovde ne mo`e da se zboruva za krivi~nopraven spor. Natamu, bitno e
deka ovde postoi pismenost na postapkata (ne postoi neposredna ocena
na dokazite). Isto taka, ikvizicionata postapka vo celost e tajna (na
procesnite dejstvija ne mo`e nikoj da prisustvuva osven licata koi
u~estvuvaat vo samoto dejstvie). Zna~ajno e i toa deka ovaa postapka ne
e kontradiktorna i deka vo nea ne postoi institutot porota, 27 tuku
funkcijata na presuduvawe ja vr{i samo profesionalen sudija. Site
27
Porotata vo rimskata akuzatorna postapka se sostoela od 450 porotnici,
od koi za sekoj konkreten slu~aj se izbirale od 32 do 75 lica. Porotnicite
glasale so pomo{ na posebni plo~ki obele`ani so bukvite C (condemno -
osuduvam), A (absolvo - osloboduvam) i NL (non liquet - nejasno). Zlatari} - Dama-
{ka, op. cit. str. 188.
37