Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

istra`niot sudija }e gi pribavi podatocite za obvinetiot navedeni vo
~l. 206 st. 1 ZKP, ako nedostigaat ili tie treba da se proverat, kako i
podatocite za porane{nite osudi na obvinetiot, a ako obvinetiot sî
u{te ja izdr`uva kaznata ili druga sankcija koja e vrzana za li{uvawe
od sloboda - podatocite za negovoto odnesuvawe za vreme na izdr`uvaweto
na kaznata ili druga sankcija. Po potreba, istra`niot sudija }e
pribavi podatoci za porane{niot `ivot na obvinetiot i za prilikite
vo koi `ivee, kako i za drugi okolnosti {to se odnesuvaat na negovata
li~nost. Istra`niot sudija mo`e da opredeli medicinski pregledi
ili psiholo{ki ispituvawa na obvinetiot koga toa e potrebno da se
dopolnat podatocite za li~nosta na obvinetiot (~l. 165 st. 1 ZKP).
Nakratko, pribiraweto na navedenite podatoci e vo funkcija
na ostvaruvaweto na sudskata individualizacija koja pretstavuva
izbor na vidot i visinata na krivi~nata sankcija sprema konkretniot
storitel na krivi~noto delo od strana na sudot, vo zavisnost od mo`nostite
predvideni vo krivi~niot zakon so intencija najdobro da se
ostvarat celite na krivi~nite sankcii. 156
Pritoa, koga ve}e stanuva zbor za sudskata individualizacija i
ispituvaweto na li~nosta za taa namena, vo teorijata i praktikata se
pojavuvaat mnogu pra{awa, me|u koi osobeno vnimanie zaslu`uvaat: 1 0
koga da se zapo~ne so ispituvawe na obvinetite lica, 2 0 vo koja mera se
ostvaruva i vo koja mera e mo`no ispituvaweto na li~nosta na obvinetiot
za potrebite na krivi~nata postapka, 3 0 izbor na slu~aite za
ispituvawe na li~nosta i 4 0 granici na ispituvaweto na li~nosta.
1 0 Vo vrska so prvoto pra{awe vo literaturata postojat glavno
dve stojali{ta. Prvoto {to go proklamira {kolata na op{testvenata
odbrana e inspirirano od anglosaksonskata podelba na krivi~nata postapka,
157 a vtoroto e na privrzanicite na kontinentalniot sistem na
krivi~nata postapka, spored koe so ispituvaweto na li~nosta treba da
se zapo~ne u{te pred utvdruvaweto na krivi~nata odgovornost za storenoto
delo. 158 Prvoto stojali{te za na{ata praktika e neprifatlivo
poradi poinakvata podelba na na{ata krivi~na postapka, a poradi toa
{to ne go po~ituva principot na nevinost (~l. 13 st. 1 od Ustavot na
Republika Makedonija), drugoto zadira vo pravata i slobodite na gra-
|anite i kako takvo treba da se otfrli. Na{iot ZKP se re{il ispi-
156
Vidi: Sulejmanov, Z. Krivi~no pravo op{t del, str. 324-326.
157
Vo prviot del od krivi~nata postapka se utvrduva krivi~noto delo
i vinata na storitelot, a vo vtoriot del se odreduvaat krivi~nite sankcii po
prethodno prou~uvawe na li~nosta. Vidi: Ancel, M. Nova dru{tvena odbrana,
Beograd, 1965, str. 60-62.
158
Ova stojali{te dojde do izraz vo praktikata na Francija i SSSR.
Pove}e za toa: Vodopivec i dr. Kriminologija, I dio, Narodne novine, Zagreb, 1966,
str. 141 i Stapi~ev, S. Forme i metode izu~avanja li~nosti prestupnika, Izbor, Zagreb,
1960., str. 419-422.
175