Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

soglasnost so zakonot. Takviot odnos e praven, ottamu {to e reguliran
so pravoto i vospostavuva prava i obvrski za dvete strani. Materijalnopravniot
odnos e vo sekoj oddelen slu~aj razli~en, duri i kaj isti
krivi~ni dela, za{to nepostojat apsolutno ednakvi krivi~ni dela i
nivni izvr{iteli.
2 0 Procesnopravniot odno se projavuva kako vr{ewe na opredeleni
prava i ispolnuvawe na opredeleni dol`nosti na procesnite
subjekti: odnos na zaemni ovlastuvawa i obvrski na strankite i sudot
vo nivnite me|usebni odnosi. Ottamu {to tie odnosi se vospostavuvaat
vo postapkata tie se narekuvaat krivi~no procesni odnosi. Krivi~noprocesniot
odnos vsu{nost prestavuva pravno reguliran op{testven
odnos {to slu`i za rasvetluvawe i re{avawe na krivi~nopravniot
predmet. Taka na primer, so povikuvaweto na obvinetiot na raspit
se vospostavuva procesen odnos me|u toa lice i organot {to go
povikal (ovlasteniot organ na vnatre{ni raboti ili sudot). So koristeweto
na pravata i vr{eweto na dol`nostite na subjektite na procesniot
odnos ovoj praven odnos se dvi`i od eden vo drug stadium na
postapkata sî do nejzinioto zavr{uvawe. Za razlika od materijalnopravniot,
sodr`inata na procesnopravniot odnos sekoga{ e ednakva,
ottamu {to se raboti za ednakvi prava i dol`nosti {to gi imaat procesnite
subjekti bez ogled na toa za koe delo se vodi krivi~nata postapka.
Vrskata me|u navedenite pravni odnosi postoi dokolku procesnopravniot
odnos za pretpostavka go ima tvrdeweto deka postoi materijalnopraven
odnos, i ottamu {to procesnopravniot odnos slu`i
kako pretpostavka za ostvaruvawe na materijalnopravniot odnos. 3
Me|utoa, kako {to pravilno konstatira eden avtor, sfa}aweto
na postapkata kako praven odnos nesomeno utvrduva edna "ednostavna
vistina" i nesomneno pretstavuva opredelen pridones vo teorijata na
procesnoto pravo. Toa sfa}awe sepak vo op{tata teorija na postapkata
i vo teorijata na oddelni postapki dobi mnogu pogolemo mesto odo-
{to mu odgovara na negovoto vistinsko zna~ewe. Realno gledano, vrednosta
na sfa}aweto na krivi~nata postapka kako praven odnos se sveduva
na toa, deka toa odgovara na vistinskata sostojba na rabotite,
odnosno deka definira edna pojava i na toj na~in doveduva do celosno
nau~no soznanie na nejzinata su{tina. So sfa}aweto na postapkata
kako praven odnos natamu se podvlekuva deka sekoja procesna aktivnost
e podlo`ena na eden praven poredok so utvrdeni prava i dol`nosti
na subjektite so {to procesot se izvlekuva od sferata na samovolieto.
Sfa}aweto na postapkata kako praven odnos kone~no slu`i i za
toa mnogubrojnite raznovidni dejstvija {to ja so~inuvaat postapkata
da se pretstavat kako edinstvena povisoka kategorija. Me|utoa, o~ekuvawata
deka sfa}awata na postapkata kako praven odnos }e mo`e da
3
Vidi: Vasiljevi}, T. op. cit. str. 6.
21