Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

na eden sud. Taka, na primer, mo`e da se javi potreba od soslu{uvawe
na odreden svedok ili da se izvr{i pretres na dom. Vo takvi slu~ai se
postavuva pra{aweto, dali sudot mo`e nepostredno da ja vr{i procesnata
aktivnost nadvor od granicite na teritorijata {to mu e opredelena
so aktot na negovoto formirawe. Odgovorot na ova pra{awe e
negativen. Vo slu~aj na takva potreba, po pravilo, sudot nema ovlastuvawe
da prezema procesni dejstvija nadvor od svojata teritorija, tuku
treba da se obrati za pravna pomo{ do teritorijalno nadle`niot sud. 85
Ottamu postoi op{ta odredba spored koja site dr`avni organi se dol`ni
da im dadat na sudovite i na drugite organi {to u~estvuvaat vo
krivi~nata postapka potrebna pomo{, a osobeno ako e vo pra{awe
otkrivawe na krivi~ni dela ili pronao|awe na storiteli (~l. 138
ZKP). Nakratko, pod pravna pomo{ se podrazbiraat procesnite dejstvija
{to po zamolnica na odreden procesen organ, koj vo daden moment
ja vodi krivi~nata postapkata, gi vr{i drug procesen organ {to taa
postapka ne ja vodi. Predmet na pravna pomo{ mo`at da bidat samo
oddelni procesni dejstvija (naj~esto izveduvawe na dokazi ili dostavuvawe
na pismena), a me|u niv, predmet na pravna pomo{ nikoga{ ne
mo`e da bide donesuvaweto na zaklu~ni odluki. Vo na{iot praven poredok
takva pomo{ se dol`ni me|usebno da si pru`aat sudskite i drugi
procesni organi (~l. 19 st. 1 i 20 st. 1 ZS).
Pravnata pomo{ ima svoe zna~ewe i opravduvawe vo okolnosta
deka ja unapreduva brzinata i efikasnosta na postapkata, kako i namaluvawe
na nejzinite tro{oci.
2. Kako pravna pomo{ ponekoga{ neispravno se narekuva i pomo{ta
koja na procesnite organi se dol`ni da im ja pru`aat site ostanati
dr`avni organi (~l. 138 ZKP i ~l. 19 st. 1 ZS). Me|utoa, tuka
ednostavno se raboti za pomo{ {to ne mora da bide pravna (na primer,
tehni~ka i stru~na pomo{: stavawe na raspolagawe sredstva za soobra-
}aj i vrski, tehni~ka oprema za vr{ewe na istra`uvawa vo postapkata,
potrebni prostorii, prezemawe merki za obezbeduvawe i odr`uvawe
na redot pri prezemaweto na procesni dejstvija, pribirawe ili proveruvawe
na izvestuvawa i sl), a ne mo`e da se sostoi vo vr{ewe na procesni
dejstvija, ottamu {to drugite organi ne mo`at da prezemaat takvi
dejstvija.
3. Poseben oblik na pravana pomo{ pretstavuva me|unarodnata
pravna pomo{ {to sudovite im ja davaat na stranski sudovi, soglasno
zakonot i me|unarodnite dogovori (~l. 20 ZS), a za koja podrobno }e
stane zbor na krajot od ovoj u~ebnik.
Pravnata pomo{ mo`e da se bara so tn. zamolnica i da se uka`uva
vo tekot na celata krivi~na postapka. Vo zamolnicata to~no se konkretizira
{to se bara i koe procesno dejstvie treba da se prezeme od
3 ZKP.
85
Edinstvenite isklu~oci od ova prravilo se sodr`an vo ~l. 154 st 2 i
98