21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

zavr{i krivi~nata postapka. Nepromislenoto otstapuvawe od ova na-<br />

~elo bez postoewe na soodvetna kompenzacija vo sigurnosta na sobranite<br />

dokazi i kvalitetot na nivnata ocena, mo`e da dovede do necelosno<br />

i pogre{no utvrdena fakti~ka polo`ba i do bitni povredi na<br />

krivi~nata postapka.<br />

88<br />

VIII. NA^ELO NA JAVNOST<br />

1. Spored ova na~elo (~l. 102 st. 1 od Ustavot) raspravata pred<br />

sudovite i izrekuvaweto na presudata se javni. Javnosta vo rabotata na<br />

sudovite se obezbeduva so: javnost na raspravite, so objavuvawe na sostavite<br />

na sudskite soveti, so davawe izvestuvawa za tekot na sudskata<br />

postapka na zainteresiranite lica koi go baraat toa, so ovozmo`uvawe<br />

preku sredstvata za informirawe javnosta da se zapoznae so rabotata<br />

na sudovite za tekot na postapkata, so objavuvawe na pova`nite sudski<br />

odluki preku pe~atot i drugite sredstva na javno informirawe i<br />

sli~no.<br />

Zna~eweto na ovoj princip se sostoi vo toa {to so nego raboteweto<br />

na sudot se otvora pred op{testvoto i javnoto mislewe i se ovozmo`uva<br />

nejzino sledewe i ocenka, odnosno po{iroka op{testvena kontrola<br />

na rabotata na <strong>pravo</strong>sudnite organi.<br />

2. Otstapuvawe od na~eloto na javnosta. Od ova na~elo, koe ima<br />

golemo zna~ewe za za{tita na pravata na gra|anite, vo krivi~nata<br />

postapka mo`e da se otstapi samo vo slu~ai utvrdeni so zakon (~l. 102<br />

st. 2 od Ustavot). Toa e isklu~itelna mo`nost, poradi ~uvawe tajna,<br />

~uvawe na javniot red, za{tita na moralot, za{tita na li~niot i intimniot<br />

`ivot na obvinetiot, svedokot ili o{tetenito i za{tita na<br />

interesite na maloletnikot. Sekoja od ovie pri~ini oddelno pretstavuva<br />

dovolna osnova za isklu~uvawe na javnosta. Isklu~uvaweto na javnosta<br />

sudot go vr{i po slu`bena dol`nost, ili po predlog na strankite.<br />

Odlukata se donesuva vo forma na re{enie {to mora da bide<br />

obrazlo`eno i javno objaveno. Re{enieto za isklu~uvawe na javnosta<br />

mo`e da se pobiva samo so `alba na presudata. Isklu~uvaweto na javnosta<br />

mo`e da se odnesuva na del ili na celiot tek na sudskata rasprava<br />

(v. ~l. 279-282 i 467 ZKP). Me|utoa, javnosta nikoga{ ne mo`e da se<br />

isklu~i od ~itaweto na dispozitivot na presudata.<br />

3. Javnosta, vsu{nost, mo`e da bide op{ta, ograni~ena i strane-<br />

~ka. Pod op{ta javnost se podrazbira <strong>pravo</strong>to na treti lica (polnoletni<br />

gra|ani) da prisustvuvaat na rasprava pred sudot (~l. 279 st. 2<br />

ZKP). Ograni~enata javnost zna~i sveduvawe na toa prisustvo samo na<br />

odreden krug lica. Toa, na primer, e slu~aj pri isklu~uvaweto na javnosta<br />

od ~l. 281 st. 2 ZKP, odnosno vo postapkata sprema maloletnici<br />

od ~l. 467 st. 2 ZKP. Stana~kata javnost pak, go ima predvid samo<br />

<strong>pravo</strong>to na strankite da u~estvuvaat vo prezemaweto na procesnite dejstvija<br />

i da raspravaat pred sudot. Stana~kata javnost pretstavuva co-

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!