Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

jgolemiot broj na konkretnite krivi~nopravni predmeti ne se poklopuva
so realnosta. Imeno, i pokraj toa {to doa|aweto do nea vo golem
stepen zavisi od subjektivnite momenti: od osobinite na sudijata, negovoto
znaewe, stavovi i iskustvo, vo krivi~nata postapka vistinata e
sepak ostvarlivo soznanie kon koe treba sekoga{ da se te`nee.
96
X. NA^ELO NA PRAVNA SIGURNOST
1. Spored Ustavot i Zakonot za sudovite, sudovite kaj nas se vospostaveni
kako edna od trite vlasti ili kako nezavisna treta vlast, a
sudiskata funkcija kako generator na taa vlast. Vo taa smisla se izgradeni
i brojni na~ela koi najglobalno, mo`at da se pomestat vo dve
osnovni grupi: a) na~ela koi se odnesuvaat na organizacijata na vr{eweto
na sudskata funkcija i b) na~ela koi se odnesuvaat na materijalniot
vid na sudskata funkcija i koi se povrzani so izvesni individualni
i kolektivni prava. Od niv ovde se izdvojuvaat: na~eloto na
pravna sigurnost i na~eloto koe mo`eme da go nare~eme na~elo na zabrana
na isklu~ivot pred sudot 84 od Zakonot za sudovite.
Inaku pravoto na sigurnost pretstavuva za{tita na eden poseben
kvalitet na ~ovekovoto `iveewe, {to e pretpostavka za realno
egzistirawe i na drugite slobodi i prava. ^ovekot mo`e da se ~uvstvuva
sloboden, mo`e vo polna mera da gi koristi svoite prava, ako e siguren,
nezagrozen. Kaj za{tita na pravoto na sigurnost na ~ovekot se
raboti, vsu{nost, za za{tita na eden poseben kvalitet na ~ovekovoto
`iveewe {to e pretpostavka za realno egzistirawe i na drugite slobodi
i prava (pravna za{tita na sopstvenosta i pravna za{tita na li-
~nosta i li~nite slobodi na poedinecot od samovolijata vo oblasta na
kaznenata politika). Pokraj toa, za sigurnost mo`e da se zboruva i od
aspektot na li~noto ~uvstvo na sigurnost (nezagrozenost) koe se izrazuva
kako emotivno do`ivuvawe opredeleni dadenosti {to go opkru-
`uvaat ~ovekot. Vo pozitivna smisla toa e ~uvstvo na celosno do`ivuvawe
na negovite slobodi i prava i drugi vrednosti, a vo negativna
smisla - otsustvo na ~uvstvo na zagrozenost i ograni~enost na u`ivaweto
na tie vrednosti.
2. Drugo e pra{aweto dali sudstvoto e vo sostojba da gi ispolni
o~ekuvawata i barawa koi mu gi postavuva op{testvoto od koi za{titata
na slobodite i pravata na ~ovekot e edno od najsu{testvenite. Na
84
Spored ~l. 6 ZS: Sekoj ima pravo na ednakov pristap pred sudovite
vo za{titata na negovite prava i pravno zasnovanite interesi. Pri odlu~uvaweto
za gra|anskite prava i obvrski i pri odlu~uvaweto za krivi~nata
odgovornost, sekoj ima pravo na pravi~no i javno sudewe vo razumen rok pred
nezavisen i nepristrasen sud osnovan so zakon. Nikomu ne mo`e da mu bide
ograni~en pristapot pred sudovite vo za{titata na osnovnite prava i slobodi
poradi nedostig na materijalni sredstva.