Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

- `alba na re{enie.
Osnovna karakteristika na navedenite pravni lekovi e deka so
sekoj od niv mo`e da se napa|aat site relevantni kako fakti~ki taka i
pravni nedostatoci na odlukata i da se bara nejzino preina~uvawe ili
ukinuvawe, odnosno potvrduvawe.
2 0 So vonrednite pravni lekovi se napa|a pravosilna sudska
odluka i vo odnos na nea nemaat suspenzivno dejstvo. Me|u vonrednite
pravni lekovi se pomesteni:
- barawe za povtoruvawe na krivi~nata postapka, so {to se napa|a
fakti~kata sostojba,
- barawe za vonredno ubla`uvawe na kaznata, so {to se napa|a
odlukata za kaznata,
- barawe za za{tita na zakonitosta, so {to se napa|a povredata
na zakonot vo pravosilnata sudska odluka, i
- barawe za vonredno preispituvawe na pravosilnata presuda,
so {to, isto taka, se napa|a povredata na zakonot vo pravosilnata sudska
odluka.
2. PRAVOSILNOST I IZVR[NOST
2.1. Pravosilnost
1. Presudata stanuva pravosilna koga ne mo`e pove}e da se pobiva
so `alba ili koga ne e dozvolena `alba (~l. 125 st. 1 ZKP), a re{-
enieto, koga toa ne mo`e da se pobiva so `alba ili koga ne e dozvolena
posebna `alba (~l. 128 st. 2 ZKP). So drugi zborovi sudskata odluka
(presuda ili re{enie) stanuva pravosilna toga{ koga ve}e ne mo`e da
se pobiva so `alba ili koga `albata ne e dozvolena. Sudskata odluka
pove}e ne mo`e da se pobiva so `alba koga strankite izre~no se otka-
`ale od toa pravo, koga `albata ne ja podnele vo zakonski rok ili koga
nivnata `alba e otfrlena kako neblagovremena ili nedopu{tena.
2. Vo krivi~noprocesnata teorija se razlikuva: fomalna pravosilnost
i materijalna pravosilnost. Formalnata pravosilnost pretstavuva
procesna nemo`nost sudskata odluka da se pobiva so redoven
praven lek - koga sudskata odluka vo postapkata vo koja e donesena, ne
mo`e nitu da se otpovika, nitu da se menuva.
Formalnata pravosilnost mo`e da bide: 1 0 celosna (totalna) -
koga ne mo`e da se pobiva nitu eden del od odlukata, ili 2 0 delumna
(parcijalna) - koga ne mo`at da se pobivaat oddelni sostavni delovi
na odlukata i toa a) od koj i da e u~esnik vo postapkata (apsolutna pravosilnost),
ili b) samo od oddelni u~esnici vo postapkata (relativna
pravosilnost). Nastapuvawe na delumna pravosilnost vo na{ata krivi~na
postapka proizleguva od ~l. 376 st. 3 ZKP.
Ako pri povtorno odlu~uvawe za istiot predmet vtorostepeniot
sud oceni deka fakti~ka sostojba e pogre{no ili necelosno
405