Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

denite zakoni.
2. Krivi~noprocesniot imunitet se regulira so izvori na doma-
{noto i me|unarodnoto pravo. Propisite na doma{noto pravo {to se
odnesuvaat na ovaa problematika se: Ustavot na RM, Krivi~niot zakonik
i Zakonot za krivi~nata postapka. Od propisite na me|unarodnoto
pravo, pokraj ve}e spomenatite konvencii (Konvencijata za privilegiite
i imunitetite na ON od 13. II 1946, "SL SFRJ," 1950/20, Vienskata
kovencija za diplomatskite odnosi od 18. IV 1962, "SL SFRJ,"
1964/2, Vienskata konvencija za konzularni odnosi od 24. IV 1963, "SL
SFRJ," 1966/5), treba da se navedat i Konvencijata za privilegiite i
imunitetite na specijaliziranite ustanovi na ON od 21. XI 1947 (SV
SFRJ, 1951/25), Statutot na me|unarodniot sud na pravdata od 26. VI
1945, koj soglasno nejziniot ~l 92, pretstavuva sostaven del na
Povelbata na ON, kako i bilatralnite dogovori {to Republika Makedonija
gi ima sklu~eno so oddelni dr`avi i me|unarodni organizacii,
i ve}e navedenite konzularni konvencii i me|unarodni dogovori
za krivi~nopravna pomo{ 37 sklu~eni me|u Republika Makedonija i
oddelni dr`avi.
3. Va`eweto na krivi~nata postapka so ogled na licata se regulira
na toj na~in {to na{ite krivi~noprocesni zakoni se primenuvaat
na doma{ni i stranski lica na na{ata teritorija dokolku ne postojat
opredeleni ograni~uvawa utvrdeni so ~l. 117 - 119 KZ, ili so me|unarodnite
propisi. Op{to pravilo e deka Krivi~niot zakon va`i za
site lica koi }e izvr{at krivi~no delo na teritorijata na opredelena
dr`ava. Me|utoa, od ova pravilo na teritorijalno va`ewe na Krivi-
~niot zakon (na~elo na teritorijalitet), postoi isklu~ok od dr`avnopravni
i me|unarodnopravni pri~ini, vo pogled na izvesni lica koi
vr{at opredeleni funkcii, taka {to sprema niv ne se primenuva krivi~noto
zakonodavstvo - tie lica u`ivaat krivi~nopraven imunitet.
37
Ovie dogovori sodr`at odredbi za imunitetot nare~en salvus condictus.
Toa e imunitet na svedocite i ve{atcite koi prestojuvaat vo stranstvo i
koi na pokana od na{ sud mo`at da dojdat vo na{ata dr`ava zaradi svedo~ewe,
odnosno ve{ta~ewe. Stanuva zabor za imunitet koj se temeli na bilateralnite
me|unarodni dogovori za krivi~nopravna pomo{, za svedoci i ve{taci
koi dobrovolno se otpovikuvaat na pokana da dojdat vo pokanetata dr`ava zaradi
svedo~ewe, odnosno ve{ta~ewe vo krivi~nopraven ili gra|anskopraven
predmet. Nivniot krivi~noprocesen imunitet se sostoi vo toa {to protiv
niv ne mo`e da se vodi krivi~na postapka za porano storeni krivi~ni dela,
niti da se obvinat kako soobvineti za deloto za koi se povikani da svedo~at
ili ve{ta~at, nitu vrz niv da se izvr{i porano izre~ena kazna. Nivniot imunitet
prestanuva ako po svoja volja ne ja napu{atat dr`avata vo koja bile povikani
da svedo~at, odnosno ve{ta~at po izminuvaweto na rokot opredelen so
dvostraniot dogovor. Pove}e za toa vidi: Sulejmanov, Z, Me|unarodna krivi~nopravna
pomo{, Grafohartija, Skopje, 1999, str. 162-163.
62