Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

nadle`nosta doa|a vo slu~aj na postoewe na koneksitet, najprivin
treba da se objasni toj poim. Koneksitet (lat. connexitas - vrska, povrzanost)
mo`e da postoi kako me|u krivi~nite dela, taka i me|u nivnite
storiteli. Toga{ koga edno lice se javuva kako storitel na pove}e
krivi~ni dela (stek) zboruvame za subjektiven koneksitet (concursus
delictorum), a koga edno krivi~no delo e storeno od pove}e lica (soizvr{itelstvo,
sou~esni{tvo), za objektiven koneksitet (concursus plurium
ad delictum). Mo`ni se i slu~ai na me{ovit koneksitet - koga vo
eden slu~aj e prisutna i subjektivnata i objektivnata povrzanost.
Ottamu, proizleguva koneksitetot na krivi~ni predmeti koj, soglasno
navedenoto, mo`e da bide subjektiven - koga vrskata me|u oddelni
krivi~ni predmeti se vospostavuva so posredstvo na obvinetoto lice
(stek na krivi~ni dela), ili objektiven, koga taa vrska se vospostavuva
so posredstvo na isto krivi~no delo (soizvr{itelstvo, sou~esni{tvo).
Me{ovit koneksitet na krivi~ni predmeti postoi koga isto krivi~no
delo izvr{ile pove}e lica (objektiven koneksitet), me|utoa nekoi
od tie lica i samite izvr{ile pove}e krivi~ni dela (subjektiven
koneksitet). Postoeweto na takviot koneksitet uka`uva deka e najdobro
da dojde do spojuvawe na krivi~nata postapka: za site predmeti da
se sprovede edinstvena postapka i da se donese edna presuda. Toa pak
vlijae na odreduvaweto na stvarnata, odnosno mesnata nadle`nost.
Propisite za nadle`nost spored koneksitet doveduvaat bilo do
otstapuvawe od op{tite propisi za stvarnata nadle`nost (ako za nekoi
dela e nadle`en povisokiot sud, a za nekoi od niv poniskiot sud,
nadle`nosta za site krivi~ni dela mu pripa|a na povisokiot sud) bilo
do otstapuvawe od op{tite propisi za mesnata nadle`nost (za me|usebno
povrzanite dela, odnosno za me|usebno povrzanite storiteli, od
pove}eto istovidni mesno nadle`ni sudovi, kako nadle`en se opredeluva
onoj sud koj prv ja zapo~nal postapkata). 125
4. FUNKCIONALNA NADLE@NOST (RASPOREDUVAWE NA
ODREDENI FUNKCII VO IST KRIVI^EN PREDMET ME\U
RAZLI^NI SUDOVI SPORED STEPENI ILI STADIUMI I
ORGANI)
Za razlika od stvarnata i mesnata nadle`nost, so koi se opredeluva
samo toa koj sud postapuva i donesuva odluka vo eden krivi~en
predmet, funcionalnata (delovna) nadle`nost go regulira pra{aweto
koj stvarno i mesno nadle`en sud i vo koj sostav prezema opredeleni
dejstvija vo oddelni delovi vo tekot na krivi~nata postapka vo daden
krivi~en predmet. Taka, na primer, istra`niot sudija prezema dejstvija
vo fazata na poveduvawe na krivi~nata postapka i podocna pri
sproveduvaweto na istragata, pretsedatelot na sudskiot sovet go pod-
125 Vidi: ~l. 29 st. 1-4 ZKP.
148