Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

Celta na egzekvaturata e dvostrana: ispituvawe dali vo stranskata
krivi~na postapka pri donesuvaweto na presudata se po~ituvani opredeleni
garancii na pravata na gra|anite, i po potreba, prilagoduvawe
na stranskata krivi~na sankcija na odredbite na doma{noto zakonodavstvo.
Vo odnos na prilagoduvaweto (adaptiraweto) na stranskata
krivi~na sankcija na odredbite na doma{noto zakonodavstvo denes se
izgradeni pove}e principi. Ovie zna~ajni principi na transformacija
na sankcijata izre~ena so stranska krivi~na presuda vo pravniot sistem
na dr`avata na izvr{uvaweto, se sodr`ani vo site multilateralni
i bilateralni konvencii koi se odnesuvaat na problematikata
na izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda, a delum i vo vnatre{-
noto pravo na dr`avite.
a) Me|u tie principi prvostepeno zana~ewe ima na~eloto na
zabrana na reformacio in peius. Ova na~elo vo odnos na transformacijatata
na stranaskata krivi~na presuda go postavuva pra{aweto na granicite
na nejzinoto preispituvawe, za{to go istaknuva baraweto na
ednakov tretman na stranskata krivi~na presuda so koj se obvrzani i
dr`avata na izvr{uvaweto i dr`avata koja ja izrekla presudata i na
osudenoto lice. So nego, vsu{nost, se obezbeduva primena na pravoto
{to e popovolno za osudenoto lice: so izvr{uvawe na odlukata vo
druga dr`ava osudenoto lice ne smee vo nikoj slu~aj da bide dovedeno
vo pote{ka polo`ba odo{to go imala vo dr`avata na izrekuvaweto na
presudata. 399
Me|utoa, so ogled na toa {to kaj prezemaweto na izvr{uvaweto
na stransaka krivi~na sankcija sekoga{ se primenuva vnatre{noto
pravo na zamolenata dr`ava, a ne pravoto na dr`avata molitel, principot
na zabrana na reformatio in peius nao|a na razli~ni pote{kotii vo
svojata prakti~na primena. Imeno, pra{aweto na usoglasuvaweto na
stranskata krivi~na sankcija so doma{noto zakonodavstvo mo{ne
~esto se komplicira poradi razlikite vo vnatre{noto pravo na zainteresiranite
dr`avi. Taka na primer, mo`ni se slu~ai koga vnatre{-
noto pravo na zainteresiranite dr`avi se razlikuva so ogled na predviduvaweto
ili otsastvoto na razli~ni vodovi na kaznata li{uvawe
od sloboda, predviduvaweto ili otsustvoto na do`ivotna kazna li{uvawe
od sloboda, nemo`nosta vo ednata od zainteresiranite dr`avi za
ska odluka {to dobila egzekvatura dobiva sila na pravosilno presuden predmet
(res iudicata) i na doma{nata teritorija, i mo`e prisilno da bide izvr-
{ena.
399
Takva odredba e sodr`ana vo ~l. 44 st. 2 i 48 st. 2 od Evropskata konvencija
za me|unarodna va`nost na krivi~nite presudi, ~l 11 st. 1 t. d od
Evropskata konvencija za transfer na osudeni lica kako i vo dogovorite za
me|unarodno izvr{uvawe na sudski odluki vo krivi~nite predmeti so Avstrija
(~l. 23 st. 2), Hrvatska (~l. 14 st. 2), Slovenija, i Albanija (~l. 15. st. 2).
539