Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

324
6.5. Pritvor vo postapkata za ekstradicija
Koga }e se dobie uredna molba od stranska dr`ava za ekstradicija
na stranec koja gi sodr`i uslovite od ~l. 511 st. 3 ZKP, istata se
dostavuva do istra`niot sudija. Istra`niot sudija od svoja strana
izdava nalog stranecot da se pritvori dokolku postojat pri~inite od
~l. 184 ZKP ili prezema drugi merki za obezbeduvawe na negovoto prisustvo.
Otkako }e go ustanovi identitetot na stranecot, istra`niot
sudija bez odlagawe }e mu soop{ti zo{to i vrz osnova na koi dokazi se
bara negova ekstradicija i go povikuva da navede {to ima da iznese vo
svoja odbrana (~l. 512 st. 4 ZKP). Za ispituvaweto i odbranata se sostavuva
zapisnik. Istra`niot sudija, isto taka, e dol`en da go upati stranecot
deka mo`e da zeme branitel i deka vo sprotivno }e mu nazna~i
branitel po slu`bena dol`nost, ako e vo pra{awe krivi~no delo za
koe odbranata e zadol`itelna (~l. 512 st. 5 ZKP). 261
6.6. Drugi vidovi pritvor
1. Vo teorijata, a ottamu i vo krivi~noto zakonodavstvo, ~esto
se prisutni stavovi spored koi odredeni ograni~uvawa na slobodata
ne pretstavuvaat pritvor, tuku navodno samo "merki {to se sli~ni na
pritvorot." Takvite stavovi ja zamagluvaat su{tinata na pritvorot
kako preventiven zatvor, kako merka koja spored svojata pravna priroda
ne pretstavuva kazna, tuku privremeno ograni~uvawe na slobodata
na odredeno lice zaradi ostvaruvawe na opredeleni procesni celi. A
dokolku se dr`ime do takvata pravna priroda na pritvorot, na{ stav e
so ovoj termin treba da se ozna~uvaat i site ostanati vidovi na preventivno
ograni~uvawe, odnosno odzemawe na slobodata vo tekot na
krivi~nata postapka bez ogled dali se odnesuvaat na obvinetiot ili
drugi lica. Ottamu, ovde gi pomestivme site drugi vidovite na pritvor
pri {to namerno gi koristime nivnite pogre{ni nazivi so napomena
deka toa go pravime samo zaradi polesno snao|awe na site onie
{to nu`no se sudiraat so nivnata upotreba.
2. Li{uvawe od sloboda na lice zate~eno pri izvr{uvawe na
krivi~no delo (in flagranti). [to se odnesuva do organite na vnatre{ni
raboti, tie mo`at da li{at od sloboda lice sekoga{ koga postoi nekoja
od pri~inite za odreduvawe pritvor od ~l. 184 st. 1 t. 1-3 ZKP. Li-
{uvawe od sloboda na lice zate~eno pri izvr{uvawe na krivi~no delo
(in flagranti) 262 e fakti~ko li{uvawe od sloboda motivirano od zakons-
261
Vo vrska so ekstradicioniot pritvor vidi go i naslovot "Osnovni
karakteristiki na ekstradicijata" pod t. 2 0 od ovoj u~ebnik.
262
Vo krivi~noprocesnata teorija se zboruva za situacii na: 1. pravi
krivi~ni dela in flagranti (koga vo momentot na otkrivaweto: 1 0 liceto sî u{te