Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

ntualnata mo`nost od donesuvawe protivre~ni odluki, na primer,
storitelot na krivi~noto delo da bide osloboden od obvinenieto, a
negovite sou~esnici da bidat oglaseni za vinovni. 129
3. Vtorata strana na ovoj problem e razdojuvaweto na krivi-
~nata postapka. Zakonot istaknuva deka do razdeluvawe na postapata
za oddelni krivi~ni dela ili protiv oddelni obvineti mo`e da dojde
od va`ni pri~ini ili od pri~ini na celesoobraznost do zavr{uvaweto
na glavniot pretres, i posebno da se dovr{i ili da mu se predade na
drug nadle`en sud (~l. 30 st. 1 ZKP). Imeno, dokolku vo tekot na postapkata
se ustanovi deka ne postoi koneksitet, ili vo slu~aj koga takov
koneksitet postoi, istiot se poka`e negativen za efikasnosta i
brzinata na postapuvaweto, sudot e ovlasten do krajot na glavnito pretres
da odlu~i, vo odnos na oddelni krivi~ni dela ili po odnos na
oddelni obvineti lica, postapkata da se razdvoi. Pritoa, zakonot samo
voop{teno gi dava pri~inite za razdvojuvawe na postapkata, a sudot
sekoga{ e dol`en da gi konkretizira. Takvi pri~ini, na primer, mo-
`at da bidat: du{evnata bolest na eden od obvinetite, okolnosta {to
nekoj od obvinetite se nao|a vo begstvo, ili pak toa {to vo odnos na
nekoe krivi~no delo polo`bata napolno e razjasneta i utvrdena, dodeka
po odnos na drugite dela toa sî u{te ne e slu~aj.
Re{enieto za razdvojuvawe na postapkata go donesuva nadle`niot
sud po soslu{uvaweto na javniot obvinitel koga krivi~nata postapka
se vodi po negovo barawe. Toa zna~i deka za razdvojuvawe na postapkata
ne e potreben predlog od javniot obvinitel, kakov {to e potreben
za nejzinoto spojuvawe, tuku javniot obvinitel samo se soslu-
{uva zaradi izjasnuvawe po odnos na osnovnite pra{awa za razdvojuvawe
na postapkata. Protiv re{enieto so koe e opredeleno razdvojuvawe
na postapkata ili so koe e odbien predlogot za razdvojuvawe na
postapkata, ne e dozvolena posebna `alba (~l. 30 st. 2 i 3 ZKP).
7. POSLEDICI OD NENADLE@NOST I SUDIR NA NADLE@NOSTI
1. Nadle`nosta na sudovite e od golemo zna~ewe za pravilna jurisdikcija
vo krivi~nite predmeti so ogled na okolnosta deka efikasnosta
na krivi~nopravnata represija i za{titata na pravata na gra|anite
vo golem stepen zavisi od od toa dali vo opredelen predmet postapuva
stvarno i mesno nadle`en sud. Poradi takvoto zna~ewe na nadle-
`nosta sudot po slu`bena dol`nost e obvrzan da vnimava na svojata nadle`nost
i {tom }e zabele`i deka ne e nadle`en, }e se oglasi za nenadle`en
i po pravosilnosta na re{enieto }e go upati predmetot do nadle`niot
sud (~l. 33 st. 1 ZKP). 130 Ovaa obvrska podednakvo se odnesuva
129
Vidi: Marina, P. op. cit. str. 105.
130
Pritoa sudot ne donesuva formalno re{enie za svojata nenadle`nost,
tuku po administrativen pat ja poveduva postapkata pred povisokiot sud
151