Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

idat ~lenovi nitu da imaat funkcii vo politi~kite partii, ne mo-
`at da se zanimavaat so delovni aktivnosti, so isklu~ok na ona {to e
nu`no vo pogled na sopstveniot imot, ne mo`at da rabotat vo ramkite
na izvr{nata i zakonodavnata vlast na nacionalno ili lokalno nivo,
nitu kako pretsedava~i ili ~lenovi na izvr{ni komiteti (osven vo
slu~ai koga se raboti za postapka vo koja se bara stru~nost vo iznao|aweto
fakti i izveduvaweto na dokazi. 119 Internata nezavisnost ne
e nekoj poseben vid nezavisnost, tuku pretstavuva za{tita na voobi-
~aenite standardi na li~nata i vistinskata nezavisnost od poseben
vid zagrozuvawe {to doa|a od strana na samite kolegi sudii. I, kone-
~no, administrativnata (kolektivna) nezavisnost podrazbira slobodno
upravuvawe so administracijata na sudot, u~estvuvawe vo donesuvaweto
na pravosudnite buxeti, raspolagawe i vodewe smetka za sredstvata
{to mu se staveni na raspolagawe na sudot, kako {to se zgradite,
mebelot i sl. Sekoe eventualno me{awe na organite na vladata
vo tie vnatre{ni raboti na sudot bi zna~elo otvorawe na novi mo-
`nosti na vlijanie vrz sudovite. 120
Interesno e da se napomene deka vrz sudskite odluki mo`at da
ostvarat opredeleno vlijanie i nekoi drugi faktori me|u koi ovde sosema
nakratko se zadr`uvame na dve situacii. Prvata se odnesuva na
pritisokot na javnoto mislewe koe povremeno mo`e da ostvari osuda
ili osloboduvawe na nekoe lice nezavisno od dokazite i negovata
vina. Pri~inite za toa ne se samo od politi~ka priroda, tuku ~esto i
nestru~noto i neobjektivnoto pi{uvawe na pe~atot. Vtorata situacija
se odnesuva na, zasega za sre}a mnogu retkite, me|utoa sepak prisutni i
mo`ni napadi na sudiite od strana na razni teroristi~ki grupi koi so
predizvikuvawe na haoti~ni sostojbi na strav se stremat da izdejstvuvaat
opredelena sudska odluka, naj~esto vo korist na pripadnicite na
nivnata organizacija.
4. Pokraj gorenavedenoto za uspe{noto ostvaruvawe na sudskata
dejnost nesomneno e potrebno formirawe na takov lik na sudija koj
mora da raspolaga so golemi znaewa od oblasta na krivi~noto pravo,
kriminalnata politika, penologijata, no i od drugite vonkrivi~ni nauki
kako {to se sociologijata, psihologijata. Pokraj toa sudijata treba
da se odlikuva so sposobnosti da gi voop{tuva svoite znaewa i iskustva
pri vr{eweto na svojata funkcija. Od sudijata ponatamu se bara
da bide humanisti~ki orientiran i visoko moralna li~nost, koja vo
sekoj moment umee da im se sprotivstavi na raznovidnite pritisoci i
sugestii od bilo koja strana {to go naru{uvaat negovoto slobodno sudisko
uveruvawe i vo najgolem broj slu~ai lo{o vlijaat vrz naru{uvaweto
na zakonitosta vo negovoto odlu~uvawe, a ottamu i vrz gazeweto
na pravdata i pravi~nosta.
119
Ibid, str. 179.
120
Ibid, str. 180.
127