Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

2. Ne bis in idem. Ova na~elo se odnesuva na op{toprifatenata
zabrana za predavawe na lice koe za istoto delo e ve}e pravosilno osudeno,
oslobodeno ili ja izdr`alo kaznata vo zamolenata dr`ava. Na~eloto
go prifa}a i na{iot ZKP vo ~l. 510 st. 5.
3. Na~elo na reciprocitet. Zakonska ekstradicija po pravilo
se vr{i vrz osnova na reciprocitet (nekoi dr`avi baraat zadol`itelno
ispolnuvawe na ova na~elo). Raciprocitetot mo`e da bide fakti~ki
i praven. Fakti~kiot reciprocitet se manifestira vo okolnosta
deka vo sli~ni slu~ai dra`vata molitel porano ve}e odobrila
ekstradicija. Pravniot reciprocitet se zasnova: a) vrz ad hok izjava
na dr`avata molitel prilo`ena kon baraweto za ekstradicija, so koja
taa se obvrzuva deka vo idnite analogni slu~ai }e donese ista takva
odluka, b) ili vrz spogodba izrazena so razmena na diplomatski noti,
deka vo soglasnost so svoeto doma{no zakonodavstvo, vo idnina dvete
dr`avi }e gi razgleduvaat i re{avaat me|usebnite barawa za ekstradicija.
Do donesuvaweto na Ustavot od 1991 godina, makedonskoto pravo
ne go predviduva{e na~eloto na reciprocitet kako uslov za ekstradicija,
{to zna~i deka i koga so opredelena dr`ava ne postoe{e dogovor
za ekstradicija, od taa dr`ava ne se bara{e obvrska za recipro~no
postapuvawe. Me|utoa, vo ramkite na diskrecionata odluka na ministerot
za pravda, koj ja odobruva ekstradicija, se ostava{e prostor vo
konkretno opredelen slu~aj, na{ata dr`ava da se povikuva na ova
na~elo (~l. 519 ZKP). Ministerot za mo`e{e da ne dozvoli ekstradicija
ako odnosnata stranska dr`ava, na primer, postojano i neopravdano
gi odbiva na{ite barawa za ekstradicija. So ~l. 29 st. 3 od Ustavot
i kaj nas e vovedeno zadol`nitelno ispolnuvawe na ova na~elo. 364
4. Na~elo na ekstrabilitet. Poimot na krivi~noto delo se
opredeluva spored metodot na generalna klauzula. Spored ovoj metod
za ostvaruvawe na ekstradicija ima prostor kaj site krivi~ni dela,
osven kaj opredelena kategorija na dela koi se isklu~eni poradi svojata
priroda (prestapi i istapi) ili poradi svoeto malo zna~ewe (obi-
~no dela za koi e propi{ana pari~na kazna ili kratkotrajna kazna zatvor).
Spored takvata opredelba so ekstradicija mo`e da bidat opfateni
samo onie krivi~ni dela koi se zakaneti so kazna vo visina od najmalku
edna godina odnosno, samo pote{ki krivi~ni dela koi tokmu zatoa
se smetaat za estradibilni. Vo dene{ni uslovi ovoj metod dominira
poradi ekonomi~nosta (ne bara dolgotrajna legislativna procedura
i polesno se prilagoduva na promenite vo krivi~noto pravo).
Vo primenata na ovoj metod voobi~aeno e minimumot na zakanetata
kazna da se opredeluva ponisko za ekstradicija poradi sudewe,
odo{to za ekstradicija poradi izvr{uvawe na kazna. Taka Evropskata
364
"Ekstradicija na stranec mo`e da bide izvr{ena samo vrz osnova na
ratifikuvan me|unaroden dogovor i vrz na~eloto na reciprocitet."
508