Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

avtori koi go doveduvaat vo pra{awe institutot porota vo na{i uslovi,
trgnuvaj}i ottamu deka se raboti za istoriski nadminata kategorija.
Pritoa, kako {to pravilno zabele`uva Krapac, prigovorite
{to im se upatuvaat na u~estvoto na gra|anite {to ne se pravnici vo
vr{eweto na sudskata funkcija glavno se odnesuvaat na dvata najva`ni
argumenti, so koi se saka toa da se opravda: a) potrebata za kontrola
nad pravosudstvoto na profesionalnite sudii i b) potrebata od participacija
na narodot vo vr{eweto na funkcijata na sudskata vlast.
Ad. a) Onie koi dejnosta na pravosudstvoto ja gledaat od aspekt
na racionalno organizirana sudska birokratija se pra{uvaat kako voop{to
e dopustlivo so pravnite subjekti, koi imaat pravo na toa da im
sudi "u~en" sudija, da im sudi lice koe ne go poznava pravoto. Dali bi
dopu{tile za va{ata operacija da re{ava kolegium sostaven od hirurg,
doma}inka i oficer, ili va{eto dete na matura da go ocenuva sovet
sostaven od profesor po matematika, ~ista~ka i penzioner, se pra{uva
germanskiot pisatel B. d'Alber, sakajki na toj na~in da go poka`e
apsurdot vo koj hirurg, domakinka i oficer navistina mo`at nekoe
lica da go ispratat na dologodi{na robija, ili duri nekogo da go osudat
na smrt. 90
Nema nikakvo somnenie deka nedostigot na potrebnoto stru~no
znaewe na sudijata porotnik i fakti~ki ja so~inuva slabata strana vo
me{oviot sudski sovet. Toa go poka`uvaat brojni empiriski istra`uvawa.
Za razmisluvawe se i posebnite kursevi so koi se saka na nepravnicite
da im se ovozmo`i steknuvawe na nekoe op{to poznavawe na
pravoto: na toj na~in dobivame "mini pravnici" koi ne se nitu stru~waci
nitu laici. Sporen e i argumentot deka sudiite porotnici kako
skapocen element nosat so sebe `ivotno iskustvo: vo prete`en del
slu~ai, osobeno kaj te{kiot kriminal, tie se soo~eni so komplicirani
`ivotni situacii {to samite ne gi do`iveale i koi im se ~inat
tu|i i nerazirlivi - za razlika od sudijata profesionalec koj vo praktikata
dobro ja zapoznal kriminalnata sredina.
Ad. b) Politi~kata potreba na participacija na narodot pove-
}e ne e do tolku aktuelna kolku {to be{e za vreme dodeka pravosudstvoto
isklu~ivo bilo vo ramkite na profesionalniot slu`ben aparat
periodot na apsolutizmot i kako politi~ki imperativ na doktrinata za podelbata
na vlasta. Krapac, D. Neki strukturni i funkcionalni aspekti suvremenog jugoslovenskog
krivi~nog pravosu|a, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/2-3, str. 180.
90
Vo taa smisla vo zemjite na zapadnata demokratija se razvija mehanizmi
za zaobikoluvawe na pogolemoto vlijanie na porotnicite-laici vo sudeweto
(tn. correctionnalisation vo Belgija i Francija, "zabrzana postapka" vo
Italija, sostavot na vtorostepeniot sud sekade osven vo Germanija i Italija
vklu~uva samo profesionalni sudii" Krapac, D. Odnos izme|u organizacije
pravosu|a i krivi~nog postupka: prikaz III sekcije XIV Me|unarodnog kongresa za
krivi~no pravo (Be~, 1-7. X 1089 godine), JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 81.
108