Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

dr`ava zapo~na zna~ajna aktivnost {to treba i natamu da prodol`i vo
pove}e nasoki so ogled na toa {to Republika Makedonija nema dogovori
za krivi~nopravna pomo{ so golem broj dr`avi so koi ima razvieni
politi~ki i ekonomski odnosi ili vo koi se vraboteni golem broj
na{i dr`avjani. Toa osobeno se odnesuva na sosednite, no i na skandinavskite
i drugite, osobeno prekuokeanskite zemji kako {to se Avstralija,
Kanada i dr. Vo ovoj pogled me|utoa, prifatlivo e stojali{-
teto spored koe perspektivata na razvojot na esktardicijata i drugite
vidovi me|unarodna krivi~noprava pomo{, ne e vo zgolemuvaweto na
brojot na bilateralnite me|unarodnite dogovori, tuku vo sklu~uvaweto
na pove}estrani dogovori na nivo na regionalni me|unarodni organizacii
ili me|u zemjite so sli~no op{testveno, politi~ko ili pravno
ureduvawe.
3. Toga{ koga se bara ili uka`uva me|unarodna krivi~nopravna
pomo{, vo prakti~nata primena se javuvaat opredeleni problemi
~ij intezitet zavisi od toa dali se raboti za pomo{ {to se zasnova na
zakon ili dogovor (zakonska ili dogovorna pomo{). Koga se raboti za
pomo{ vrz osnova na zakon, sudovite se vo popovolna polo`ba, so
ogled na toa {to osnovnite pravila za postapuvawe se jasno opredeleni
vo zakonot za krivi~na postapka. Pogolemi problemi nastanuvaat
koga nekoi pra{awa na pravnata pomo{ se regulirani so dvostrani i
pove}estrani me|unarodni dogovori (re{enija koi obi~no otstapuvaat
od procedurata {to e propi{ana vo zakonot). Ovie problemi se glavno
od pravno tehni~ka priroda. Me|u niv voobi~aeno se istaknuvaat:
maliot broj i nedovolnata stru~nost na kadrite koi se zanimavaat so
ovaa problematika, kako vo sudstvoto taka i vo Ministerstvoto za
pravda, nemo`nosta vo celost da se obezbedi nivna edukacija i specijalizacija,
nemo`nosta da se obezbedi vodewe na posebni evidencii za
oddelni vidovi na predmeti, nepostoeweto na soodvetni prostorni i
tehni~ki uslovi, nedovolniot broj na stru~ni preveduva~i so poznavawe
na pravnata terminologija, vklu~uvawe vo pregovorite za sklu~uvawe
na dogovorite na nedovolno stru~ni lica koi nikoga{ ne rabotele
nitu bile vo kontakt so soodvetna materija, nemaweto soodvetna evidencija,
a osobeno kompletni zbirki na va`e~ki dogovori nitu vo Ministerstvoto
za pravda, nitu vo sudovite, {to vo kraen slu~aj se sveduva
na nepoznavawe na me|unarodnite dogovori od oblasta na krivi~nopravnata
pomo{ {to nu`no doveduva do nepridr`uvawe kon nivnite
odredbi i sl.
II. EKSTRADICIJA
1. POIM I VIDOVI NA EKSTRADICIJA
1. Ekstradicijata e najva`en akt na me|unarodna pravna pomo{
(sorabotka) vo krivi~nite predmeti. Se sostoi vo toa {to dr`avata na
499