Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

povrdite i nasilnata smrt, nozologijata, koja se zanimava so prirodnite
zaboluvawa i prirodnata smrt i taratologijata, koja go izu~uva
raznite formi na invalidnost i smrtta {to nastanuva od niv.
Vo krivi~nata postapka sekoja od ovie oblasti pridonesuva za
re{avawe na medicinskite pra{awa {to se od zna~ewe za donesuvaweto
na kone~nata odluka vo krivi~niot predmet. Vo taa smisla i samiot
ZKP izre~no se proiznesuva za slu~aite vo koi e potrebna pomo{ od
strana na sudsko medicinski ve{tak. Takvi se na primer, slu~aite na
telesen pregled i obdukcija (~l. 251 i 244 ZKP), telesni povredi (249
ZKP) i truewe (~l. 248 ZKP).
2.6. Krivi~noto procesno pravo i kriminalnata politika
Krivi~noto procesno pravo se nao|a vo tesna povrzanost i so
kriminalnata politika. Taa povrzanost i ovde e opredelena od zaedni-
~kiot predmet na interes koj vo osnova se nabquduva od razli~ni aspekti.
Pra{aweto - kako treba da se postapuva so lu|eto koi gi povreduvaat
osnovnite pravila na zaedni~koto op{testveno `iveewe i so
toa gi o{tetuvaat ili gi zagrozuvaat poedincite ili ~ove{tvoto voop{to,
pretstavuva osnoven predmet na kriminalnata politika. 22 Nejzinata
osnovna zada~a e vrz osnova na opredeleni celi da se izgradi
efikasen sistem na preventivni i represivni sredstva za suzbivawe na
kriminalitetot. Osnovnite celi na taa borba na planot na op{tata,
posebnata i individualnata prevencija gi definira kriminalnata politika.
Vo taa smisla predlaga prezemawe na raznovidni op{testveni
merki i akcii od ekonomski, socijalen, vospiten, zdravstven, mentalnohigienski
i drug za{titen karakter. Od druga strana, celite {to
treba da se ostvarat vo oblasta na kaznenata politika so propi{uvawe,
izreknuvawe i izvr{uvawe na krivi~nite sankcii, na kriminalnata
politika ñ se dadeni od strana na materijalnoto i procesnoto krivi~no
pravo, kriminologijata i penologijata. Toa, me|utoa, ne zna~i
deka i samata kriminalna politika ne mo`e da sugerira merki so poinakva
generalnopreventivna i specijalnopreventivna naso~enost.
Naprotiv, mo`e slobodno da se ka`e deka toa e tokmu i nejzinata
osnovna zada~a. Vo toa se krie i osnovnata pri~ina zaradi koja ovaa
nauka treba da raspolaga so istra`uva~kite soznanija za registerot i
primenata, no i so soznanijata za efikasnosta ili neefikasnosta na
oddelni krivi~ni sankcii {to gi pru`a ili mo`e da gi pru`i krivi-
~noto materijalno i procesno pravo i penologijata.
3.
22
Roxin, C, Prilog novijem razvoju kriminalne politike, JRKKP, 1990/4, str.
31