Zoran Sulejmanov i Dejan Sulejmanov - Kricicnoprocesno pravo (p.568)

na stvarnata i mesnata nadle`nost, so taa razlika {to na stvarnata
nadle`nost se vnimava vo tekot na celata postapka se do donesuvaweto
na prvostepenata presuda, a na mesnata nadle`nost sudot e dol`en da
vnimava do stapuvaweto na obvinenieto na pravana sila (~l. 33 st. 2
ZKP).
Strankite nemaat pravo da baraat od sudot donesuvawe na formalna
odluka po pra{aweto za nadle`nosta. Tie, me|utoa, vo tekot na
celata postapka mo`at da uka`uvaat na nenadle`nosta
Od navedenoto zna~ewe na nadle`nosta proizleguva deka procesnite
dejstvija {to gi prezel nenadle`en sud sekoga{ se manlivi, {to
zna~i deka mo`at da se napa|aat so redovni i vonredni pravni lekovi
(~l. 355 st. 1 t. 6 i 416 ZKP). Pritoa, poniskiot sud nikoga{ ne mo`e
da postapuva po predmetite od stvarna nadle`nost na povisokiot sud.
Vo slu~aj koga }e utvrdi deka e nenadle`en do zapo~nuvaweto na
glavniot pretres, so re{enie }e se oglasi za nenadle`en, i }e go
otstapi predmetot na nadle`niot sud. Dokolku utvrdi deka e nenadle-
`en na samiot glaven pretres }e donese presuda so koja obvinenieto se
otfrla (~l. 341 t. 1 ZKP). Od ova pravilo postoi samo eden isklu~ok.
Imeno, ako e izjavena `alba samo vo korist na obvinetiot, a vo vtorostepenata
postapka se utvrdi deka stvarno nadle`en e povisokiot sud,
toga{ poradi toa prvostepenata presuda ne mo`e da se ukine (~l. 369
ZKP). Ovoj isklu~ok e posledica na doslednata primena na na~eloto
reformatio in peius.
2. Pri re{avaweto na pra{aweto na nadle`nosta me|u sudovite
mo`e da dojde do neoglasuvawe okolu toa koj sud e stvarno ili mesno
nadle`en za sproveduvawe na postapkata i re{avaweto na konkretniot
krivi~nopraven predmet. Takviot sudir mo`e da bide pozitiven,
koga dva ili pove}e sudovi ja prisvojuvaat nadle`nosta ili negativen,
koga dva ili pove}e sudovi ja odbivaat nadle`nosta.
Osnovno pravilo e deka sudirot na nadle`nosta me|u sudovite
go re{ava zaedni~ki neposredno povisokiot sud (~l. 35 st. 1 ZKP).
Spored toa pravilo, apelacioniot sud gi re{ava sudirite na nadle`nosta
me|u osnovnite sudovi od svojata teritorija. Koga, pak, sudirot
na nadle`nosta e me|u dva osnovni suda od teritorijata na dva razli-
~ni apelacioni sudovi, takviot sudir go re{ava Vrhovniot sud.
3. Samata postapka za re{avaweto na sudirot na nadl`enosta, i
toa vo zavisnost od vidot na sudirot, ja poveduvaat sudovite me|u koi
nastanal istiot. Taka, ako sudot smeta deka e nadle`en za predmetot za
koj postapkata ja zapo~nal drug sud, }e pobara da mu se otstapi predmetot
od toj sud (pozitiven sudir), i obratno, ako sudot na koj mu e otstapen
predmetot kako na nadle`en smeta deka e nadle`en sudot {to mu
go otstapil predmetot, ili nekoj drug sud, }e povede postapka za re{aza
re{avawe na sudirot na nadle`nosta. Marina, P, Komentar na Zakonot za
krivi~nata postapka, Kultura, Skopje, 1978, str. 35.
152