Zoran Sulejmanov - Socijalna patologija (p.413)

soki vo edna, a mnogu niski vo druga lokalna zaednica. Pa sepak indeksot
na tolerancija vo ovie dve zaednici mo`e da bide identi~en poradi
toa {to spremnosta da se trpi ovoj oblik na devijacii e mnogu visoka
vo prvata, a mnogu niska vo vtoriot slu~aj. Me|utoa, i vo dvete zaednici
samoubistvoto mo`e da stane op{testven problem: vo prvata,
ako trpelivosta sprema ovoj oblik na devijaciii po~ne da opa|a, a vo
drugata dokolku brojot na samoubistvata po~ne da raste. 164
1.7. DEVIJACIJA (DEVIJANTNO POVEDENIE)
1. Spored na{e mislewe najcelosna i istovremeno najbliska do
sociolo{kite sfa}awa koi ovde gi analizirame e definicijata (definicija
od aspekt na op{testvenata struktura) na devijacijata (devijantnoto
povedenie) na Mihajlo \uri}, spored koja devijantno povedenie
pretstavuva (1) sekoja ~ove~ka aktivnost, bez ogled na toa dali
se projavuva kako deluvawe, zazemawe na stav ili mislewe (2) koja se
nao|a zna~itelno pod ili nad granicata na dozvolenoto prose~no otstapuvawe
(3) od op{testvenite normi (4) i koja dokolku vo op{testveni
ramki e vidliva (5) predizvikuva spontano ili organizirano op{testveno
negoduvawe. 165 Ili nakratko, devijanatno e ona povedenie so koe
se naru{uva edna op{testvena norma na koja sleduva neformalna reakcija.
166
2. Vakvata pojdovna osnova vo definiraweto na op{testvenata
devijacija me|utoa vodi kon dve divergentno sprotivstaveni stojali-
{ta vo opredeluvaweto na nejzinata uloga (korisnosta) za op{testvenata
struktura vo zavisnost od funkcionalisti~kiot stav za distink-
164
\uri}, M. op. cit. str. 108. Vidi i [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 74-75.
165
\uri}, M. op. cit. str. 104. Identi~na so ovaa e i definicijata {to ja
dava [padijer, "Devijantno e sekoe ~ovekovo povedenie koe vo zna~itelna
mera otstapuva, odnosno gi naru{uva normite na edna zaednica i predizvikuva
op{tesvena reakcija na neodobruvawe." [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 49.
166
"Za site funkcionalisti, devijantnosta pretsatvuva objektiven akt
na kr{ewe na institucionalizirani op{testveni normi. Osnoven kriterium
koj go odvojuva konformisti~koto od devijantnoto e usoglasenosta na povedenieto
so "normativnite standardi na zaedni~kata kultura." Ako povedenieto
e usoglaseno so takvite standardi toga{ zboruvame za konformizam, a ako ne
e - na delo imame devijacija. Najposle funkcionalistite raskinuvaat so tradicijata
vo ramkite na sociolo{koto prou~uvawe na devijaciite da se ocenuva
i opredeluva moralnoto. Za niv devijantnoto povedenie e naru{uvawe na
normite na opredelen op{testven poredok. Kako takvo toa ne mora da bide
nemoralno. Konformizmot i devijantnosta, sami po sebe, ne zboruvaat ni{to
za eti~kata dimenzija na povedenieto i nema nikakvi pri~ini edno da se
izedna~uva so moralnoto, a drugo so nemoralnoto. Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str.
61.
127