Glasilo župnije Deskle, podružnice Gorenje Polje in Plave

Uč itelj je nekega dne postavil svojim uč enčem vpras anje: »Č esa se moramo
v z ivljenju najbolj varovati?«
»Hudobnega oč esa,« je dejal prvi. »Zahrbtnega prijatelja,« je odgovoril
drugi. »Slabega soseda,« je rekel tretji. »Hudobnega srča,« je dodal č etrti.
Uč itelju je bil najbolj vs eč zadnji odgovor, kajti v njem so bili zaobsez eni vsi
prejs nji. Potem je s e vpras al: »In za kaj naj si najbolj prizadevamo v
z ivljenju?«
»Za dobrohotno oko,« je dejal prvi. »Za zvestega prijatelja,« je odgovoril
drugi. »Za dobrega soseda,« je rekel tretji. »Za dobro srče,« je spet dodal
č etrti.
Uč itelju je bil znova najbolj vs eč zadnji odgovor, kajti v njem so bili
zaobsez eni vsi prejs nji. Truditi se moramo za č istost srča. To zahteva
stalen napor, nenehno prizadevanje. Srče, polno ljubezni, je č isto. To je
dobro srče.
Jezus je spet poklical množico in ji govoril: »…Nič ni zunaj človeka, kar bi ga
moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz
človeka. … Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli,
nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača,
razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije
prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.« (Mr 7, 14-15; 21-22)
VSTAJENJU IN ŽIVLJENJU
ČESA SE VAROVATI
Kaj delajo oblaki? V svet strmijo,
ki v njem je Boz ji Sin iz groba vstal.
Zakaj se z arki v kapljičah iskrijo?
S krvjo č lovekov madez je opral.
In mi? Se Vstalega res veselimo?
(Lahko bi veselili se vsak dan …)
Od te resniče vekomaj z ivimo,
o sreč i več ne sanjamo zaman.
Vode , s umite pesmi iz kristalov,
v njegovih brazgotinah luč z ari.
Gore , s stoletji spletajte zahvalo:
vsak grob odslej po več nosti dis i.
Vladimir Kos (Misijonar na Japonskem)
Vir: Zgodbe s semeni upanja; Boz o Rustja
LJUBITI KAKOR JE LJUBIL JEZUS
Alenka Konjedic
Kot na dlani se pred nami odpira pogled od Betlehema do Kalvarije,
od rojstva do trpljenja in vstajenja. Božič je za nas praznik le, če mu v
svojih srcih pripravimo prijazno bivališče, in postni čas je vedno
vabilo k pokori in poboljšanju. Janez Krstnik je ob Jordanu vabil h
krstu pokore, Jezus pa je to povabilo poglobil s klicem k pravemu
spreobrnjenju: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo.
Spreobrnite se in verujte evangeliju«
Ni potrebno, da ti kdo razlaga, da smo v
tez kem obdobju, da danes ni lahko z iveti, da
nas velikokrat napade obup, da nam ni lahko
ljubiti, se pogovarjati, si pomagati, da vsak
misli samo nase, da ne prepoznavamo zlahka
boz je ljubezni v svojem z ivljenju. Poleg tega
imamo stare zamere in rane, ki jih je tez ko
pozdraviti, pogosto smo nezadovoljni, drugič
spet ne vemo, č emu delamo, č emu si
prizadevamo, č emu v bistvu z ivimo. Ali pa se v
globoko v sebi č utimo same, s prikrito
z alostjo. Nihč e ne more zanikati, katera od teh
stvari ne domuje tudi v nas ih srčih. Vč asih
nam gre slabo, z ivljenje nas hudo tepe.
Najhujs e, kar pa se nam lahko zgodi, je pa to,
da poleg tega zgubimo upanje, vero, povezanost z ljudmi, ki jih imamo radi,
voljo in moč i za boj. Kaj potrebujemo za izhod iz tega velikega problema,
kaj nam manjka, da bi mogli z iveti z veliko volje in trdnosti. Z eno besedo,
manjka nam duha, nas emu bivanju manjka ogenj, luč , z ivljenjska moč ,
trdnost, zagon, mir svetega Duha.
Prav delavniče DMZ , ki jih je pripravil br. Ignačio Larran aga, so nas vabile,
naj se odpravimo na pot proti domovini ljubezni. Opozoril nas je, da je
beseda ljubezen, ki je tako lepa, je lahko tudi varljiva. Prav primer
prijateljstva je zgovoren dokaz, kajti, ko se je zdelo, da ljubite svojega
prijatelja, ste izvedeli , da o vas govori zelo negativno, ste se odloč ili, da z
njim prekinete vse, vrata vas ega zaupanja so se zaprla. Koga ste torej
ljubili? Č e ste ga s e vč eraj ljubili, od danes dalje ga ne ljubite več , je jasno,
da ga tudi do vč eraj niste ljubili. Ljubili ste le same sebe.
17 18