Glasilo župnije Deskle, podružnice Gorenje Polje in Plave

Recommendations

Info

V Torontu imajo tudi kapeličo s Svetogorsko Marijo. vendarle poč uti kar nekako simpatič no. ples e tudi zelo poznana in aktivna folklorna skupina Kres. Mas e so s e vedno slovenske, zaradi mladih druz in, kjer jezik pes a, pa se vse bolj posluz ujejo tudi dvojezič nih mas ter poleg slovenskih s e angles kih. Posebej zanimiva pa je zgodba v mestu Winnipeg sredi Kanade. S e do pred nekaj leti so v z upniji Lurs ke Gospe imeli slovenskega duhovnika, zdaj pa je tudi njih zadelo pomanjkanje duhovnis kih pokličev. Nas li pa so zanimivo res itev. Duhovnika iz Tajske so nauč ili delno mas evati tudi v slovens č ini in si ga delijo z madz arsko z upnijo. Kljub temu, da zgodba o izgubi duhovnika seveda ne more biti vesela, se č lovek ob poslus anju dela liturgič nega besedila v slovens č ini iz tajskih ust, ki mu nato sledi pretez ni del v angles č ini, Tudi Slovenče v Avstraliji oskrbujejo franč is kani. V Melbournu, v z upniji sv. Čirila in Metoda, delujeta dva patra, v Sydneyu v z upniji sv. Rafaela pa eden. Tukaj mas e in druge aktivnosti potekajo vsak teden. Rojaki se posebej zbirajo ob nedeljah, ko se po mas i tudi druz ijo ob klepetu, kavi in pečivu. Svojega stalnega patra pa so izgubili v z upniji Svete Druz ine v Adelaide. Tako mednje dve nedelji na meseč prihaja pater iz Melbourna. Vse nas e postojanke po svetu, kjer delujejo franč is kani, so za prihodnost prečej pod vpras ajem. Zaradi pomanjkanja redovnikov namreč z e nekaj č asa razmis ljajo, da bi se umaknili iz izseljenstva. To bi bil za nas e rojake velik udareč in bi le s e pospes il umiranje skupnosti. Slovensko skupnost v Avstraliji z e tako prečej s ibi. V č asu mojega obiska je imel pater v Melborunu v dveh tednih kar osem slovenskih pogrebov. V Argentini so trije škofje Slovenci Posebej veliko vlogo pa je katolis ka vera igrala med nas imi izseljenči v Argentini. Sad njihove predanosti veri in narodu so bili tudi s tevilni duhovni pokliči. A skupnost na z alost od tega ni imela veliko. Danes je s estnajst duhovnikov v Sloveniji argentinskih Slovenčev, nekateri so kot redovniki v drugih drz avah, tretji v misijonih, s tevilni pa upravljajo tudi argentinske z upnije, trije Slovenči so tudi s kofje v Argentini. V Buenos Airesu sta tako ostala le s e dva duhovnika, ki nista več najmlajs a, v Bariločhah in Mendozi pa slovenske nedeljske mas e darujeta duhovnika slovenskega rodu, ki sičer delujeta izven skupnosti. Več let so argentinski Slovenči prosili za duhovnis ko okrepitev, a se res itev ni nas la. Predlani pa je s kofija Murska Sobota poslala enega svojega duhovnika v Buenos Aires, da vsaj za silo res uje potrebe. V Argentini je namreč v versko z ivljenje s e vedno zelo vpeta tudi mladina. Imajo redna sreč anja, meseč ne mladinske mas e, poletne kolonije itd. Tako je zanje razpoloz ljiv duhovnik s e posebej pomemben. V Lujanu, največ jem argentinskem romarskem sredis č u s slovenskimi otroči v narodnih nos ah. Tudi rojaki po Evropi se radi zdruz ujejo ob slovenski oltarni mizi. A tudi mednje slovenski s kofje vse tez je pos iljajo duhovnike zaradi njihovega pomanjkanja doma. Trenutno po en duhovnik delujejo v Londonu, na S vedskem, v Beneluksu in v S viči, sedem slovenskih duhovnikov pa s e po Nemč iji, kjer je nas ih rojakov največ . Kaks na bo prihodnost teh skupnosti, je s e veliko vpras anje. Starejs i umirajo, mlajs i se poroč ajo s partnerji drugih narodnosti, duhovnikov pa je vse manj. Moz na okrepitev teh skupnosti bi zagotovo lahko bili s tevilni mladi, ki se danes izseljujejo iz Slovenije. Kar pribliz no 9.000 jih vsako leto zapusti nas o domovino, kar je zelo zaskrbljujoč e. A kaj, ko jih več ina ni zainteresiranih za vključ evanje v slovenske skupnosti. Enako pomembno in s e pomembnejs o vlogo kot v izseljenstvu pa igrajo nas i narodno zavedni duhovniki, č edermači, v zamejstvu. A to je z e druga zgodba za kdaj drugič . 29 30
Pepelnica S pepelom zapras eni da, v katerega kot angela trobenta doni duhovnika beseda: »Prah si!« Njegov s epet pretresa mi kosti, zapisane z e v matere toplini trohnobi in tis ini: »Prah si!« Me č as poslednjega zatona oropal bo veselja in luč i, nasutih v moje dni? »Prah si!« Mar jama bo pobrala vse trenutke in besede, ki sem razdajal jih iz svoje bede? »Prah si!« POSTNI PIŠKOTKI Dejan Valentinčič Zadnjo soboto v februarju, ob zaključ ku zimskih poč itnič, je mladina iz nas ih treh z upnijskih obč estev v z upnijskem domu v Desklah organizirala enodnevni oratorij za otroke. Po uvodni kratki katehezi o pomenu posta je bil č as za praktič ni del oratorijskega dneva - peč enje pis kotov. Ker postni č as, posebej petki, prinesejo odrekanje in skromnost, smo si rekli, zakaj ne bi manj mesa nadomestili z malo sladkorja. Pečivo pa je za to idealno. Ni preseneč enje, da otroči niso imeli nič proti temu - tako pripravi, kot kasneje pokus anju keksov. Zabavali smo se z mes anjem sestavin, oblikovanjem pis kotov in njihovo peko, nato pa je seveda sledilo s e sladkanje. A nismo vsega pojedli sami, ampak smo po krs č ansko to razdelili s e med brate - najprej v pokus ino domov nas im druz inam, naslednji dan pa smo kekse po mas i razdelili s e z upljanom. Pepel na moje teme se seseda, razbija vsa slepila in privide, rač uniča sveta se ne izide: »Prah si!« Ko v prah sesujejo se mi kosti in kite, in v nič izginejo z ivljenja sile, takrat zaslis im naj, o Bog, besede mile: »Moj si!« Stanislav Zore 31 32
Page 1 and 2: Glasilo župnije Deskle Podružnici
Page 3 and 4: in priseljenči, temveč /…/ doma
Page 5 and 6: krempljev iztrgal dekličo, zmaja p
Page 7 and 8: televizije po letu in pol zmagali.
Page 9 and 10: ZA NAJMLAJŠE Otroška molitev Hval
Page 11 and 12: Kako torej ljubiti? Iz tega sledi,
Page 13 and 14: Pus č ava je č as, posveč en Bog
Page 15: z ivljenje, od oltarnega drus tva,

Glasilo župnije Deskle, podružnice Gorenje Polje in Plave

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?